Vodo lahko tudi jeste

Voda je vir življenja: okoli 70 odstotkov Zemljinega površja in 60–70 odstotkov telesne teže človeka predstavlja. Zato moramo vzdrževati njeno ravnovesje v telesu, in to vse leto, predvsem pa poleti, ko se zaradi višjih temperatur bolj potimo. No, letošnje poletje sicer ni pretirano vroče, pa vendar ne smemo pozabiti na pitje vode, da preprečimo dehidracijo: že blaga izsušitev, zmanjšanje količine telesnih tekočin za odstotek do dva lahko bistveno zmanjša telesne in duševne sposobnosti, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja (NIJZ).

Prvi simptomi izsušenosti so zmanjšana zbranost, pozornost in slabše spominske funkcije; izsušenost lahko vpliva na krvni tlak, krvni obtok, prebavo in delovanje ledvic. Hujše izsušitve lahko ogrožajo življenje. Znaki blage dehidracije pri odraslih so žeja, suha usta, slabša napetost kože, utrujenost, glavobol, izločanje manjše količine urina kot sicer, temnejši urin, s stopnjevanjem dehidracije se lahko pojavijo še višja frekvenca bitja srca in dihanja, nižanje krvnega tlaka, krči, slabost, suha koža, vrtoglavica, zmedenost, omedlevica, motnje vida in tudi smrt!

Pazimo na otroke in starejše

Pomembno je prepoznati, ali je imamo dovolj v organizmu: to nam sporoča občutek za žejo in pogostost odvajanja vode. Če je urin temnejši in hodimo redko na vodo, je to dodaten znak, da moramo zaužiti več tekočine. Mimogrede: občutek žeje se pojavi, ko v telesu nastane opazna približno enoodstotna izsušitev.

Kot rečeno, moramo biti še posebno pozorni poleti: dehidracija namreč ne nastopi le zaradi povišane telesne temperature, znojenja, tudi bruhanja in driske, pač pa tudi višjih zunanjih temperatur. Ko se te dvignejo nad 30 ºC, povečamo vnos tekočine, razporedimo jo čez ves dan. Poleti bolj pazimo tudi na otroke in starejše, saj imajo ti večje potrebe po tekočini oziroma niso sposobni dobro uravnavati telesne temperature kot odrasli. Starejši imajo pogosto slabši občutek za žejo, pogosto si sami ne zmorejo pomagati ali ne prepoznajo nevarnosti. To velja tudi za otroke, zlasti moramo biti pozorni na znake dehidracije pri majhnih otrocih: to so suhe ustnice in ustna sluznica, podočnjaki, vdrta mečava, slabša napetost kože, dlje suha plenička.
Povečano potrebo po tekočini imajo športniki in telesno bolj aktivni, tudi nosečnice in doječe matere ter moški. Športniki, ki trenirajo tudi poleti, naj med treningom in po njem pijejo izotonični napitek, saj samo z vodo ne bodo dovolj hidrirali organizma, tako pa bodo nadomestili tudi izgubljene elektrolite.


In koliko tekočine na dan potrebujemo? Povprečno aktivni odrasli je glede na svojo telesno težo dnevno približno od 2 do 2,5 litra (od tega skoraj polovico dobimo s hrano), otroci pri petih letih en liter, pri 15 letih so priporočila skoraj enaka kot za odrasle. Mladostnik potrebuje glede na svojo telesno težo približno 1,5 litra tekočine na dan.

Ob kavi voda

Dan začnite in končajte s kozarcem vode, saj je to najprimernejša pijača za odžejanje in nadomeščanje izgubljene tekočine, ustrezna je tudi mineralna voda, občasno sadni in zelenjavni sokovi brez dodanega sladkorja, predvsem sveže iztisnjeni sadni sokovi, ki jih pripravimo sami in razredčimo z vodo. Odžejamo se lahko še z nesladkanimi zeliščnimi in sadnimi čaji. Izogibajte se alkoholu in sladkim napitkom, niti preveč kave ni dobro, saj je diuretik, zato ob njej vedno spijmo še kozarec vode. Tudi juha šteje za tekočino pa še nasitila nas bo.

Vodo lahko tudi jeste: prenekatero sadje in zelenjava vsebujeta veliko vode, denimo lubenice, melone, kumare, breskve, paradižnik. Tudi naravni sladoledi, na vodni in mlečni osnovi, so odličen vir tekočine, pa še lahko jih je pripraviti. Pijte tudi, če niste žejni. Zdravi odrasli naj bi popili od osem do deset kozarcev vode na dan, poleti celo 12. Bolj ko je telo hidrirano, hitrejši in boljši je metabolizem, boljša sta koncentracija in razpoloženje, lepša je koža.
Urša Splichal