Vpliva na vsa tkiva v organizmu, zato ohranite zdravo ščitnico

»Ščitnica je žleza z notranjim izločanjem, kar pomeni, da svoje presnovke (hormone) izloča v kri, v nasprotju z na primer trebušno slinavko, ki nekatere svoje hormone tako kot ščitnica izloča v kri, nekateri drugi, ki prav tako nastajajo v trebušni slinavki, pa se izločajo v dvanajstnik,« pojasni Rika Horvat, spec. nuklearne medicine, ki že nekaj let dela na kliniki v danskem Esbjergu. »Leži na sprednjem spodnjem delu vratu pred sapnikom. Hormona tiroksin oziroma tetrajodtironin (T4) in trijodtironin (T3), ki ju izloča, sodelujeta pri presnovnih procesih v telesu, vplivata na tako rekoč vsa tkiva v organizmu, potrebna pa sta tudi za normalen razvoj ploda v nosečnosti. Izločanje ščitničnih hormonov je pod vplivom na lobanjskem dnu ležeče žleze hipofize, deluje pa po tako imenovanem načelu povratne zanke: signal za izločanje tirotropina (TSH) je padec koncentracije ščitničnih hormonov v krvi, kar pri zdravem posamezniku privede do pospešenega izdelovanja in izplavljanja ščitničnih hormonov v kri. Povratna zanka pomeni, da se TSH preneha izločati iz hipofize, ko je koncentracija ščitničnih hormonov v normalnem območju. Zdrava ščitnica se ustrezno odzove na tirotropin iz hipofize s povišanjem koncentracije ščitničnih hormonov v krvi, če pa je bolna, pa tudi kljub zvišani koncentraciji TSH ne more izdelati dovolj hormonov.«

Premalo ali preveč

Ščitnica lahko deluje nezadostno, takrat govorimo o hipotirozi, ko se koncentracija TSH vse bolj povečuje. O hipertirozi govorimo takrat, ko ščitnica neodvisno of koncentracije TSH izloča ščitnične hormone, nadaljuje sogovornica: »Še več, ker povišana koncentracija ščitničnih hormonov zavira izločanje TSH iz hipofize, je njegova koncentracija v krvi vedno nižja, včasih celo nemerljiva.« Hipotiroza ali zmanjšano delovanje ščitnice se kaže različno, glede na to, kako hudo je pomanjkanje hormonov. Nanjo nas lahko opozorijo utrujenost, motnje koncentracije, povečevanje telesne teže, glavobol, suha koža, zaprtje, neodpornost proti mrazu. »Najpogostejši vzroki so avtoimunska obolenja ščitnice, lahko pa nastane tudi kot posledica operacije ščitnice ali po zdravljenju ščitnice z radioaktivnim jodom. Zdravljenje hipotiroze je pravzaprav zelo preprosto, saj je treba nadomeščati ščitnične hormone, kar dosežemo s preparati tiroksina,« pojasni Horvatova. Hipertirozo ali čezmerno delovanje ščitnice najpogosteje povzročata bazedovka ali graesova bolezen ter avtonomno tkivo v ščitnici. Kaže se prav tako z utrujenostjo pa tudi nemirom, čezmernim potenjem, tresenjem, hujšanjem, razbijanjem srca, razdražljivostjo, občutkom vročine: »Hipertirozo lahko zdravimo na več načinov, med drugim z zdravili, ki zavirajo nastajanje ščitničnih hormonov, radiojodom, ki uniči del ščitnice in s tem zmanjša njeno aktivnost, tiroidektomijo – kirurško odstranitvijo ščitnice.«

Poleg čezmernega ali premajhnega delovanja ščitnice poznamo še bolezni, pri katerih je delovanje ščitnice normalno, vendar pa je žleza povečana. Kadar je povečana enakomerno v celoti, govorimo o difuzni golši, kadar pa je povečana neenakomerno, govorimo o gomoljasti (nodozni) golši. Rak ščitnice je redka bolezen, ki ima v večini primerov tudi dobro prognozo. »V nasprotju s hipertirozo, ko se redko odločajo za kirurško odstranitev ščitnice, pa je to prvo zdravljenje raka ščitnice,« nadaljuje sogovornica. »Smernice zdravljenja golše se razlikujejo od države do države, nekje je na prvem mestu zdravljenje z radioaktivnim jodom, spet drugje kirurška odstranitev. Posledica tiroidektomije je lahko zmanjšano delovanje ščitnice, kar pa se preprosto zdravi tako, kot sem že omenila.«

Posebnega recepta za ohranjanje zdravja ščitnice ni, še pove sogovornica, vsekakor pa za telo naredimo največ z zdravim življenjskim slogom.