Vrnitev v realnost po poletnem oddihu
Poletni oddih je za nami, pred nami pa je jesen: čudovita v barvah, prijetnejših temperaturah in okusnih plodovih. A za mnoge togotna zaradi vse krajših dni in predvsem zavedanja, da je počitniškega poležavanja konec in da bo do veselega decembra razpoloženje najverjetneje na občutno nižji ravni kakor v vročih mesecih.
Obžalovanje je običajno
Tako je vsaj pri tistih, ki si najdaljši počitek privoščijo poleti; po raziskavah sodeč naj bi bilo okoli 80 odstotkov ljudi takšnih, ki največ stavijo na julij in avgust, ravno zato pa je jesen toliko manj dobrodošla, saj zanje pomeni streznitev in vrnitev v delovno realnost.
Pri nekaterih se zaradi tega pojavijo celo slaba volja, nespečnost, glavoboli in pomanjkanje energije, kar nam povzroči vrnitev v vsakdanjo rutino, v krog sodelavcev in najrazličnejših obveznosti; mnoge iztirijo že kupi neprebrane pošte, poln koš umazanega perila, prazen hladilnik in razmetano stanovanje, ki ga v potovalni naglici pred odhodom nismo pospravili.
Razvije se žalovanje za počitnicami in brezskrbnimi dnevi ter brezmejnim uživanjem, zato objokovanje njihovega konca ne preseneča. Strokovnjaki tolažijo, da takšno razpoloženje traja le nekaj dni, če pa se po več tednih ne moremo izviti iz primeža slabe volje, se velja posvetovati s strokovnjakom. Naši odzivi na vnovični delovni ritem so seveda odvisni tudi od našega zadovoljstva v službi in drugih življenjskih okoliščin, a nekaj podopustniške melanholije je sprejemljive in tudi pričakovane.
Vsekakor pa lahko pristanek v realnost ublažimo z nekaj več načrtovanja in previdnosti, če zmoremo prisluhniti samim sebi ter poznamo navade svojih bližnjih in seveda priznavamo tudi svoje nerazumske vzgibe. Vsaj nekaj dni zasluženega oddiha preživimo doma: strokovnjaki priporočajo prve in zadnje dneve v domačem okolju, da se v miru pripravimo na potovanje in uredimo domovanje, da nas bo ob vrnitvi pričakalo pospravljeno in prijetno domačno.
Naši odzivi na vnovični delovni ritem so odvisni tudi od našega zadovoljstva v službi.
Po potovanju so prosti dnevi doma namenjeni prilagajanju na vsakdanjik, seznanjanju z morebitnimi novostmi, slovesu od dopusta brez nepotrebne drame in globokemu vdihu pred vnovičnim začetkom službe. Prihod domov opolnoči, že naslednje jutro pa vožnja na delovno mesto, nepregledna količina neprebrane elektronske pošte, radovedni sodelavci, ki stojijo pred vrati pisarne in vas vidno utrujene zasipajo z vprašanji o destinaciji, so za vsakogar velik duševni in telesni zalogaj, zato se takšnim trdim pristankom raje izogibamo.
