SRCE
Vročina ni za srčne bolnike
Starejši, ljudje s čezmerno telesno težo in srčno-žilni bolniki morajo poletna potovanja skrbno načrtovati.
Odpri galerijo
Vstavljen srčni spodbujevalnik ali vgrajena naprava za resinhronizacijsko zdravljenje ali defibrilator nista ovira za potovanje z letalom.
Poletje je čas za brezskrbnost in potovanja, vendar je lahko ta najbolj brezskrbni čas poletne vročine za marsikoga tudi precej obremenjujoč. Še posebno to lahko velja za ljudi z zdravstvenimi težavami. Starejši, ljudje s čezmerno telesno težo in srčno-žilni bolniki so lahko za vročino še posebno občutljivi, saj ekstremni vremenski pojavi močno vplivajo na krhke in ranljive ljudi.
Zdravniki zato opozarjajo, naj bodo bolniki, ki imajo težave s srcem, zmerni pri fizičnem udejstvovanju čez dan, in naj upoštevajo nekaj nasvetov, preden se odpravijo na pot. Ne glede na to, s kakšnim prevoznim sredstvom in kam se odpravljajo, na morje ali v hribe, je dobro, da so pozorni na nekaj osnovnih pravil, da na poti do cilja ne bo prehudih obremenitev.
Kot pravi primarij Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, je pomembno, da bolniki vedo, kako napredovala je njihova srčna bolezen. »Jasno je, da tisti, ki le s težavo zmorejo vsakodnevna opravila, kot je skrb za osebno higieno, ne bodo mogli plezati po gorah. Takim se tudi odsvetuje letenje z letali. Vedeti je namreč treba, da je zrak v letalu redkejši in je približno tak kot na višini okoli 2000 metrov nad morjem. Polet se odsvetuje tudi bolnikom, ki so doživeli srčni infarkt ali pa so jim vstavili žilne opornice v koronarne arterije pred manj kot 14 dnevi ali so imeli koronarno premostitveno operacijo pred manj kot tremi tedni,« pravi zdravnik in ga odsvetuje tudi bolnikom z nestabilno angino pektoris, neobvladanimi motnjami srčnega ritma, slabo obvladanim srčnim popuščanjem, hudo neurejeno arterijsko hipertenzijo in drugimi težjimi boleznimi srca.
Primarij Cevc, tudi zdravnik na Kliničnem oddelku za žilne bolezni UKC Ljubljana, še pove, da vstavljen srčni spodbujevalnik ali vgrajena naprava za resinhronizacijsko zdravljenje (CRT) ali defibrilator (ICD) nikakor nista ovira za letenje. Obenem pravi, da za večino bolnikov s srčnimi boleznimi ni ovir za potovanje po morju, če je zagotovljeno primerno klimatizirano okolje. »Pomembna ovira za kakršna koli napornejša potovanja je predvsem visoka temperatura ali vlažnost ozračja.«
Srčni bolniki, v Sloveniji jih je približno 270.000, morajo biti tudi pozornejši, ko želijo biti telesno dejavni. »Zanje je primerna lažja rekreativna aerobna dejavnost oziroma šport. Vsem so odsvetovana tekmovanja, saj tekmovalnost povzroča dodaten stres. Načeloma naj bi bila aktivnost take stopnje, da se lahko bolnik med njenim izvajanjem še pogovarja,« svetuje sogovornik in doda, da za vse, posebno za srčne bolnike, velja, naj bodo poleti dejavni v zgodnjih jutranjih urah, ko še ni vroče, ali pa zvečer, ko se že shladi. Intenzivnejšim naporom se je treba vsekakor izogibati v največji vročini ali veliki vlažnosti ozračja, saj je v takem okolju uravnavanje telesne temperature moteno in oteženo.
»Ob naporu se v telesu sprošča veliko toplote, ki jo mora telo oddati. V vroči in vlažni klimi je telo bistveno manj učinkovito in to lahko privede do pregrevanja,« pravi primarij Cevc in bolnikom z napredovalo srčno boleznijo in z napredovalim ali poslabšanim srčnim popuščanjem odsvetuje plavanje ali stanje v vodi.
Ob plavanju namreč delujejo mehanizmi, ki obremenjuje srce, in zato je takim odsvetovano plavanje tako v hladni kot vroči vodi.
Bolnikom s srčnimi boleznimi se ni treba odpovedati potovanju po morju, če je na plovilu zagotovljeno primerno klimatizirano okolje.
Zdravniki zato opozarjajo, naj bodo bolniki, ki imajo težave s srcem, zmerni pri fizičnem udejstvovanju čez dan, in naj upoštevajo nekaj nasvetov, preden se odpravijo na pot. Ne glede na to, s kakšnim prevoznim sredstvom in kam se odpravljajo, na morje ali v hribe, je dobro, da so pozorni na nekaj osnovnih pravil, da na poti do cilja ne bo prehudih obremenitev.
Kot pravi primarij Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, je pomembno, da bolniki vedo, kako napredovala je njihova srčna bolezen. »Jasno je, da tisti, ki le s težavo zmorejo vsakodnevna opravila, kot je skrb za osebno higieno, ne bodo mogli plezati po gorah. Takim se tudi odsvetuje letenje z letali. Vedeti je namreč treba, da je zrak v letalu redkejši in je približno tak kot na višini okoli 2000 metrov nad morjem. Polet se odsvetuje tudi bolnikom, ki so doživeli srčni infarkt ali pa so jim vstavili žilne opornice v koronarne arterije pred manj kot 14 dnevi ali so imeli koronarno premostitveno operacijo pred manj kot tremi tedni,« pravi zdravnik in ga odsvetuje tudi bolnikom z nestabilno angino pektoris, neobvladanimi motnjami srčnega ritma, slabo obvladanim srčnim popuščanjem, hudo neurejeno arterijsko hipertenzijo in drugimi težjimi boleznimi srca.
Srčno-žilne bolezniKer kava in alkohol povzročata dehidracijo, zdravniki svetujejo, da se v vročem vremenu teh pijač izogibamo.
Primarij Cevc, tudi zdravnik na Kliničnem oddelku za žilne bolezni UKC Ljubljana, še pove, da vstavljen srčni spodbujevalnik ali vgrajena naprava za resinhronizacijsko zdravljenje (CRT) ali defibrilator (ICD) nikakor nista ovira za letenje. Obenem pravi, da za večino bolnikov s srčnimi boleznimi ni ovir za potovanje po morju, če je zagotovljeno primerno klimatizirano okolje. »Pomembna ovira za kakršna koli napornejša potovanja je predvsem visoka temperatura ali vlažnost ozračja.«
Le zgodaj zjutraj ali pozno zvečer
Srčni bolniki, v Sloveniji jih je približno 270.000, morajo biti tudi pozornejši, ko želijo biti telesno dejavni. »Zanje je primerna lažja rekreativna aerobna dejavnost oziroma šport. Vsem so odsvetovana tekmovanja, saj tekmovalnost povzroča dodaten stres. Načeloma naj bi bila aktivnost take stopnje, da se lahko bolnik med njenim izvajanjem še pogovarja,« svetuje sogovornik in doda, da za vse, posebno za srčne bolnike, velja, naj bodo poleti dejavni v zgodnjih jutranjih urah, ko še ni vroče, ali pa zvečer, ko se že shladi. Intenzivnejšim naporom se je treba vsekakor izogibati v največji vročini ali veliki vlažnosti ozračja, saj je v takem okolju uravnavanje telesne temperature moteno in oteženo.
Za telesno aktivnost so poleti primerne zgodnje ure, ko še ni vroče, ali pa večeri, ko se že shladi. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images
»Ob naporu se v telesu sprošča veliko toplote, ki jo mora telo oddati. V vroči in vlažni klimi je telo bistveno manj učinkovito in to lahko privede do pregrevanja,« pravi primarij Cevc in bolnikom z napredovalo srčno boleznijo in z napredovalim ali poslabšanim srčnim popuščanjem odsvetuje plavanje ali stanje v vodi.
Ker kava in alkohol povzročata dehidracijo, zdravniki svetujejo, da se v vročem vremenu teh pijač izogibamo.
Ob plavanju namreč delujejo mehanizmi, ki obremenjuje srce, in zato je takim odsvetovano plavanje tako v hladni kot vroči vodi.
