Vsaj petkrat na teden

Nikakor ni odveč poudarjati, da je gibanje v vseh življenjskih obdobjih ključno za krepitev in varovanje zdravja, pri tem pa ne smemo pozabiti, da je tudi dragocena naložba za uspešno staranje, saj pomaga ohranjati mišično maso, telesno koordinacijo in ravnotežje ter seveda samostojnost v jeseni življenja, poleg tega zmanjšuje možnost za poškodbe.

Vadba pomeni tudi prijetno druženje. FOTO: Wavebreakmedia/Getty Images

»Poleg tega krepi odpornost, spodbuja razvoj čutil, pomaga pri razvoju čustvene inteligence in preprečuje razvoj kroničnih bolezni. Gibanje v odrasli dobi vzdržuje telesno, socialno in duševno dobro počutje ter ohranja funkcijo čutil. Povečuje sposobnost pomnjenja, izboljšuje spanec, preprečuje razvoj kroničnih bolezni in izboljšuje odpornost. Priporočljivo je, da se starši dovolj gibajo in k temu spodbujajo otroke. Družine si lahko organizirajo aktivnosti, ki vključujejo dovolj gibanja in so hkrati zabavne. Telesna dejavnost v vseh življenjskih obdobjih je pomembna za uspešno staranje, saj pomaga ohranjati mišično maso in vzdržuje boljšo koordinacijo in ravnotežje.«

Vadba mora biti seveda prilagojena starosti, upoštevati velja psihofizično stanje in zmogljivosti posameznika, poudarja sogovornik: »Aktivnost pozitivno vpliva na zdravje in zmanjšuje dejavnike tveganja za srčne bolezni. Koristi zmerno intenzivna aerobna aktivnost vsaj petkrat na teden. Zadostno gibanje je lahko že 30-minutni sprehod. Če je to prenaporno, se lahko hoja razdeli v tri sklope po deset minut. Poleg tega obstaja nekaj vaj, ki jih lahko izvaja vsak ne glede na starost in telesno pripravljenost. Za glavne mišične skupine lahko poskrbijo z razteznimi vajami na mestu, vajami za vzdrževanje in povečanje mišične moči ter sklopom vaj za izboljšanje ravnotežja.«

Čim manj sedenja

Dobra telesna pripravljenost in moč pomagata starostnikom ohraniti samostojno in kakovostno življenje, nadaljuje prof. dr. Mavčič: »Poleg tega vzdržujeta koordinacijo in ravnotežje ter pripomoreta k ohranjanju mišične mase. Rekreacija blaži gibalno oviranost in zmanjšuje tveganje za padce. Ker se starostniki med telesno vadbo povezujejo in izmenjujejo izkušnje, s tem zmanjšujejo depresivnost in stres. Posledično ima gibanje tudi pozitiven psiho-socialni učinek. Tudi ob zdravstvenih težavah je zelo priporočljivo, seveda v mejah zmogljivosti. Sprehod je lahko zadosten napor, če je posameznik tega sposoben. Izvajajo naj vaje za moč in koordinacijo, ki vključujejo vse skupine mišic. Količino časa, ki ga preživijo sede, naj zmanjšajo in nadomestijo s telesno dejavnostjo kakršne koli intenzivnosti. Če niso prepričani o primernih vajah, je priporočljiv posvet z zdravnikom ali fizioterapevtom. Večini se svetuje izvajanje športnih aktivnosti v razbremenjenih položajih, denimo leže, sede, s pohodnimi palicami.«

Gibanje na svežem zraku je seveda dragoceno, v jesensko-zimskem obdobju pa velja dodatna previdnost, še sklene sogovornik in svetuje: »Poledica, spolzko listje, mokre talne ploščice, barvan asfalt in podobno so površine, ki so lahko zelo spolzke. Spodrsljaje in padce lahko starostniki preprečijo z izbiro varnega okolja. Če je treba, naj imajo ob sebi človeka za oporo. V pomoč je lahko tudi večja podporna ploskev – na primer hodulja ali bergle, ki pa jih ne smejo postavljati na potencialno mokre površine. Pri nizkih temperaturah je pomembno, da se za rekreacijo primerno oblečejo v topla oblačila po plasteh. Tako jih lahko dodajajo ali slečejo. Lahko so oblečeni v športna oblačila in takšna, ki zadržujejo toploto ter ne prepuščajo vetra. Izberejo naj varno okolje, ki ima možnost ograje za oporo in površine, na katerih ne drsi. Pri vsaki vadbi pa je pomembno, da poslušajo svoje telo in odnehajo, ko čutijo, da je dovolj oziroma bi telo preobremenili.«