ČESEN
Vsak dan naravni antibiotik
Redno uživanje česna niža krvni tlak, holesterol in sladkor v krvi; uničuje viruse in glivice, tudi parazite, pomaga pri prehladu in prebavnih težavah.
Odpri galerijo
Preden ga zaužijemo, ga drobno sesekljamo ali stisnemo ter pustimo nekaj minut na zraku. FOTO: Yulia Vinogradova/Getty Images
Kljub neugodnemu vonju, ki ostane še dolgo potem, ko smo ga pojedli, pekočemu okusu, plinom v želodcu ga gojimo in uživamo že na tisoče let. Z njim preganjamo črevesne zajedavce, tudi gripo in prehlad in druge viruse. Od nekdaj so znane koristi česna na naše zdravje. Njegova glavna sestavina je alicin, ki mu pripisujemo antibakterijsko, protivirusno, protiglivično in protiparazitsko ter antioksidativno delovanje.
Česen je ena najstarejših gojenih rastlin, v Egiptu na primer je veljal za sveto rastlino, našli so ga tudi v grobnicah faraonov, dajali so ga sužnjem, da bi okrepili njihovo moč in odpornost proti boleznim, in tako je še danes. Zaradi edinstvene sestave vpliva na mnoge bolezni, tako virusne kot bakterijske okužbe pa srčno-žilne bolezni (varuje žile pred vnetnimi in oksidativnimi procesi in tudi pred zamašitvijo, saj preprečuje nastajanje krvnih strdkov), bolezni dihalnih poti, prebavnih tegob, že omenjenih parazitov in tudi utrujenost naj bi preganjali z njim. Raziskave potrjujejo, da redno uživanje česna regulira krvni tlak (niža ga) in raven holesterola (tudi trigliceridov) ter sladkorja v krvi. Zdravilno delovanje česna na srčno-žilni sistem naj bi bilo povezano z visoko vsebnostjo vitaminov C in B6 ter selena in mangana.
Iz zgodovine so najbolj poznane česnove protivirusne in protibakterijske vsebnosti, številne raziskave so potrdile njegov vpliv na okužbe, znanstvenike pa zlasti zanima njegov vpliv na bakterije, odporne proti antibiotikom. Ena od njegovih sestavin, ajoen, koristi pri zdravljenju glivice Candida albicans.
Da bi zares izkoristili ves njegov potencial, ga drobno sesekljamo ali stisnemo in pustimo na zraku pet minut, potem ga dodamo v jed ali pojemo surovega. A kljub vsej blagodejnosti ga številni ne marajo: zaradi neprijetnega zadaha. Ta v koronskih časih ne bi smel biti problem, še več, morda nam bo pomagal vzdrževati distanco. Sicer pa so na voljo tudi kapsule, tablete in tinkture.
Česen je ena najstarejših gojenih rastlin, v Egiptu na primer je veljal za sveto rastlino, našli so ga tudi v grobnicah faraonov, dajali so ga sužnjem, da bi okrepili njihovo moč in odpornost proti boleznim, in tako je še danes. Zaradi edinstvene sestave vpliva na mnoge bolezni, tako virusne kot bakterijske okužbe pa srčno-žilne bolezni (varuje žile pred vnetnimi in oksidativnimi procesi in tudi pred zamašitvijo, saj preprečuje nastajanje krvnih strdkov), bolezni dihalnih poti, prebavnih tegob, že omenjenih parazitov in tudi utrujenost naj bi preganjali z njim. Raziskave potrjujejo, da redno uživanje česna regulira krvni tlak (niža ga) in raven holesterola (tudi trigliceridov) ter sladkorja v krvi. Zdravilno delovanje česna na srčno-žilni sistem naj bi bilo povezano z visoko vsebnostjo vitaminov C in B6 ter selena in mangana.
Iz zgodovine so najbolj poznane česnove protivirusne in protibakterijske vsebnosti, številne raziskave so potrdile njegov vpliv na okužbe, znanstvenike pa zlasti zanima njegov vpliv na bakterije, odporne proti antibiotikom. Ena od njegovih sestavin, ajoen, koristi pri zdravljenju glivice Candida albicans.
Srce nam bo hvaležno, če bo česen pogosto na našem jedilniku. FOTO: Prostock-studio/Getty Images
Da bi zares izkoristili ves njegov potencial, ga drobno sesekljamo ali stisnemo in pustimo na zraku pet minut, potem ga dodamo v jed ali pojemo surovega. A kljub vsej blagodejnosti ga številni ne marajo: zaradi neprijetnega zadaha. Ta v koronskih časih ne bi smel biti problem, še več, morda nam bo pomagal vzdrževati distanco. Sicer pa so na voljo tudi kapsule, tablete in tinkture.
