Vsak dan poskrbite trening možganov

Da bodo naši možgani čim dlje ostali zdravi, moramo živeti raznoliko in aktivno. Vsak dan jih je treba priganjati, da so aktivni, pravijo strokovnjaki. Tako ne bodo prehitro nastopile težave, kot so pozabljivost, raztresenost in tudi motnje spomina. Te se lahko pojavijo ne glede na starost, če ne skrbimo zanj, ga urimo. Današnji čas od nas zahteva vedno več. Informacije so najmočnejše sodobno orodje in vsak dan smo bombardirani z njimi. Že vsakdanje življenje zahteva, da si zapomnimo vrsto drobnih, a pomembnih stvari.

Pešanje umskih sposobnosti se kaže kot oteženo razmišljanje in slabše pomnjenje, temu pa se lahko pridružijo še čustvene težave, oteženo govorno izražanje in zmanjšana motivacija za kakršne koli aktivnosti. Pri vseh naših miselnih dejavnostih nam je v oporo spomin, saj nam pomaga, da delo opravimo in še izboljšamo svojo učinkovitost. Da bo v dobri kondiciji, ga je treba uriti, trenirati možgane. To lahko naredimo z najrazličnejšimi oblikami učenja, s katerimi pridobivamo novo znanje, veščine in spretnosti. Učimo se lahko na primer tujih jezikov, igranja inštrumenta ali pa tehnike pomnjenja. Najboljši učinek za naš spomin in umske sposobnosti pa bomo dosegli s kombinacijo dejavnosti uma in telesa.
 

Urimo spomin

Spomin je osebna lastnost vsakega posameznika, zato je tudi pristop k treningu možganov narejen po meri posameznika. Odvisen je od tega, kakšne težave imamo; so to težave pomnjenja, koncentracije ali pozornosti. Pomembno je, da spomin treniramo vsak dan. Kot je za Slovenske novice že pred časom povedala Jasmina Lambergar, mednarodno certificirana trenerka spomina s Centra za urjenje spomina v Ljubljani, je pomembno, da nas pravilne tehnike urjenja spomina nauči strokovnjak oziroma da so vaje strokovno vodene.


»Najprej pogovorno in pisno definiramo težave in nato izberemo vaje glede na cilj, ki ga želimo doseči. Zmotno je prepričanje, da so vse vaje dobre za vsakogar. Odvisno od tega, kje so šibke točke. Prav tako je dober trening za tista področja, kjer nam gre dobro. Predvsem nas mora veseliti, če nekaj delamo, s silo ne gre nič. Vaje za pozornost so na primer med pomembnejšimi; stoja na mestu je vaja, s katero krepimo hkrati ravnotežje in pozornost. Nadgradnja je stoja miže. Ali: v prostoru iščemo predmete s skupnim imenovalcem, recimo glede na barvo. Ko končamo iskanje, po spominu napišemo, kje se predmeti v prostoru nahajajo. Tako urimo pozornost in kratkoročni spomin. Če medtem ko iščemo, pozabimo, kaj iščemo, gre za težavo v spominu. Če ne najdemo vseh predmetov, je težava s pozornostjo, in to lahko z vajami izboljšamo.«
 

Spanje in hrana

Za kakovosten in vitalen spomin sta pomembna tudi zdrav način življenja in dovolj spanja. K obnovi možganov in dobremu spominu prispevajo tudi določena hranila, kot so aminokisline, vitamini, minerali ter antioksidanti, ki jih je največ v zelenjavi in sadju, predvsem temnem jagodičevju. Prav tako na dobro koncentracijo pozitivno vplivajo počitek, spanje, aerobne vaje, hitra hoja, meditacija, pitje navadne vode. To imajo možgani namreč najraje. In če so dobro hidrirani, tudi delujejo dobro.


Na spomin vplivajo tudi čustvena stanja, kot so žalost, jeza, strah, zato je pomembno, pravi Lambergarjeva, da poskrbimo tudi za to plat svojega življenja. »Zaradi žalosti in osamljenosti lahko pride do depresije, zapiranja vase in s tem do demence, čemur se lahko izognemo z bogatim družabnim življenjem. Razstave, sejmi, plesne prireditve, izleti v nove kraje, novi ljudje, nove kulture, novi okusi, jeziki ... spoznavanje in učenje novega spodbuja spominske sposobnosti, predvsem pa nas mora vsebina zanimati in nas zabavati.« Za uspešno delovanje in življenje na splošno je zato še kako pomembno, da se s pomočjo strokovnjakov izobrazimo o tehnikah pomnjenja ter poskrbimo, da bodo naši možgani in naš spomin vedno v dobri kondiciji.