Vsak dan ubije 4000 ljudi

Prizadevanja, da bi odpravili tuberkulozo po svetu, so od 2000. pa do 2018. rešila najmanj 58 milijonov življenj. Kljub temu ostaja najbolj nalezljiva smrtonosna bolezen, pa čeprav se nam v obdobju, ko nas je v domove zaprl novi koronavirus, to ne zdi tako zelo verjetno. A dejstvo je, da ta huda pljučna bolezen vsak dan ubije 4000 ljudi, zboli pa jih 30.000, čeprav jo je mogoče preprečiti, ob svetovnem dnevu opozarja Svetovna zdravstvena organizacija.

»Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je bilo leta 2015 v svetu na novo ugotovljenih 10,4 milijona primerov, med njimi je bilo 480.000 primerov bolezni, povzročene z bacilom tuberkuloze, neobčutljivim za zdravljenje z rifampicinom in izoniazidom, ki sta najpomembnejši zdravili proti tuberkulozi,« pojasnjuje Petra Svetina, dr. med., spec., vodja Nacionalnega programa za tuberkulozo in vodja tuberkulozne dejavnosti Klinike Golnik. 12 odstotkov vseh oseb s tuberkulozo je bilo hkrati okuženih tudi z virusom HIV. Zaradi tuberkuloze ali njenih posledic je leta 2015 umrlo 1,8 milijona ljudi (kar pomeni 17-odstotno smrtnost), med njimi 400.000 ljudi, ki so bili sočasno okuženi z virusom HIV.

V Sloveniji nizka pojavnost

Slovenija po zaslugi dobro zastavljenega Nacionalnega programa za tuberkulozo spada med 33 držav s pojavnostjo manj kot 10 primerov bolezni na 100.000 prebivalcev, in čeprav pojavnost upada, nadzor nad boleznijo ne pojenja, za kar skrbijo omenjeni program, Register za tuberkulozo in Nacionalni referenčni laboratorij za mikobakterije. »Tako še vedno skrbno spremljamo pojavljanje bolezni in izvajamo ukrepe za preprečevanje prenosa okužbe,« nadaljuje sogovornica.

»V zadnjih letih smo posodobili spremljanje bolnikov s tuberkulozo ter diagnostiko in zdravljenje, uvedli nove metode v epidemiologiji, poleg ugotavljanja in rednega zdravljenja bolnikov s tuberkulozo izvajamo tudi preglede ljudi, ki so bili v stiku z bolniki s tuberkulozo; opravljamo preglede bolnikov pred transplantacijo organov, uvedbo določenih zdravil, ki zmanjšajo odpornost, pri vseh okuženih z virusom HIV ter pri zdravstvenih in laboratorijskih delavcih.« Do leta 2005 smo v Sloveniji cepili proti tuberkulozi vse novorojenčke, a smo zaradi redke pojavnosti dosegli kriterije Svetovne zdravstvene organizacije in neselektivno obvezno cepljenje opustili.


»Z letom 2005 smo začeli selektivno cepljenje, ki se izvaja pri novorojenčkih, katerih starši so se v zadnjih petih letih preselili iz držav z visoko pojavnostjo bolezni, oziroma pri novorojenčkih, ki bodo v prvih letih večkrat potovali ali bivali v teh državah. Cepljenje ne samo prepreči bolezen, ampak omili potek in prepreči pojav najhujših oblik bolezni pri otroku, ki zboli v prvih letih življenja.«

Tuberkuloza se prenaša aerogeno, z izkašljevanjem bacilov tuberkuloze, izločajo se tudi pri glasnem govorjenju, petju in med izvajanjem določenih invazivnih posegov v predelu dihal. Običajno se bolezen ne razvije takoj po okužbi, ampak šele po preteku leta in pol in celo do treh let; navadno zboli le desetina okuženih. Najpogosteje prizadene pljuča, lahko tudi druge organe. Kaže se z dlje povišano temperaturo, slabšim apetitom, hujšanjem in nočnim znojenjem. Ob prizadetosti pljuč oseba dlje kašlja, težje diha, lahko izkašljuje krvavo. Zdravljenje je večmesečno s protituberkuloznimi zdravili, ki jih bolniki pogosto težko prenašajo, pojasnjujejo na Univerzitetni kliniki Golnik. Za uspešno zdravljenje je pomemben tudi zdrav življenjski slog z uživanjem uravnotežene hrane ter z opustitvijo škodljivih razvad.


Če jo ugotovimo zgodaj in jo pravilno zdravimo, je zdravljenje uspešno. Tako v Sloveniji kot v drugih državah, kjer je bolezen redka, se pogosteje pojavlja v ogroženih skupinah prebivalstva, kamor spadajo starejši, otroci, priseljenci z območij, kjer je bolezen pogostejša, brezdomci, odvisni od alkohola ali i. v. drog, okuženi z virusom HIV in tisti z imunsko pomanjkljivostjo, sladkorni bolniki, bolniki na dializi ter zdravstveni in laboratorijski delavci.