Vsak lahko reši življenje: pravilno ukrepanje zahteva nekaj izkušenj, ohraniti je treba mirno kri
Prva pomoč je največje humanitarno dejanje ter eden osnovnih gradbenih elementov pri zagotavljanju osebne varnosti in krepitve lokalne skupnosti in bi morala postati del osnovne splošne izobrazbe, poudarjajo pri Rdečem križu Slovenija. Epidemija covida-19 in nedavna neurja so nas spomnili, da je treba vedno najprej poskrbeti za lastno varnost, da bi lahko pomagali pomoči potrebni osebi, hkrati pa smo spoznali, da so lahko bolnišnice in reševalne službe preobremenjene, dostop do zdravstvenih storitev otežen, tveganje za nastanek poškodb v gospodinjstvih pa se lahko znatno poveča.
Pravilno ukrepanje zahteva tudi nekaj prakse in izkušenj, predvsem pa je treba ohraniti mirno kri.
Redno obnavljanje znanja
»Zavedanje, da vsakdo lahko reši življenje, prepreči poslabšanje zdravstvenega stanja in izboljša možnosti preživetja, je glavno vodilo vseh, ki neutrudno skrbimo za usposabljanja. Tako s skupnimi močmi pomembno prispevamo k uresničevanju Strategije 2030, katere cilji so zmanjšati negativen učinek nesreč, števila umrlih in obolelih ter povečati kapacitete lokalne skupnosti in družbe,« je pojasnila predsednica RKS mag. Ana Žerjal. A kot kažejo podatki, bi se le 40 odstotkov slovenskih voznikov ob prometni nesreči čutilo sposobne pomagati ponesrečencem; osnovno znanje o prvi pomoči so sicer dokazali ob opravljanju vozniškega izpita, a težava se pokaže, ko je treba znanje uporabiti v praksi.
»Udeleženci v prometu se sicer zelo redko znajdejo v tovrstnih situacijah. Nekateri so bolj samozavestni in morda tudi zaradi poklica bolj usposobljeni za nudenje pomoči, medtem ko so drugi negotovi in težko sploh pristopijo k ponesrečencu,« pojasnjuje mag. Darja Potočnik Benčič, predsednica Lekarniške zbornice Slovenije. »Pravilno ukrepanje zahteva tudi nekaj prakse in izkušenj, predvsem pa je treba ohraniti mirno kri. Redno obnavljanje znanja bi bilo zelo koristno. Znanje se sčasoma lahko izgubi, zato bi periodično osveževanje omogočilo, da bi ljudje ostali vešči in samozavestni pri ukrepanju v primerih, ko se je treba odzvati premišljeno in hitro. Tudi razvoj novih postopkov in pristopov k prvi pomoči bi se lahko tako lažje prenašal na splošno populacijo. Dober primer so usposabljanja za pravilno rabo defibrilatorjev.«
Svetovni dan prve pomoči, ki ga zaznamujemo vsako drugo soboto v septembru in je uvod v mesec prve pomoči, je namenjen ozaveščanju in spodbujanju k izobraževanju o ukrepanju ob nesrečah. Letos je osrednja tema prva pomoč v digitalnem svetu, z razvojem ima digitalna tehnologija namreč pomembno vlogo pri obveščanju in ozaveščanju ljudi. Pri RKS znova opozarjajo, da bi bilo treba znanje s področja prve pomoči v različnih starostnih obdobjih kontinuirano obnavljati, že pred leti pa so dali pobudo, da bi se te pomembne vsebine uvedle v obvezni učni program osnovnih šol. V prihajajočem mesecu bodo tako v organizaciji območnih združenj potekali različni brezplačni dogodki, delavnice in srečanja.
Pri RKS so že pred leti dali pobudo, da bi pomembne vsebine vpeljali v obvezni učni program osnovnih šol.
