Vsak požirek pušča sledi: posledice so lahko katastrofalne
Še natanko 29 dni je do konca že 19. preventivne akcije 40 dni brez alkohola, s katero želijo organizatorji opozoriti, da prekomerno uživanje alkohola v Sloveniji povzroča veliko stisk zaradi skrhanih odnosov, nasilja, prometnih nesreč in bolezni. Kot poudarjajo v slovenski Karitas, je odziv na povabilo k 40-dnevni odpovedi alkoholu znamenje solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi njega.
»Navduševali so me vrstniki, ki za zabavo ne potrebujejo alkohola, in mislim, da je to sporočilo za vse mlade. Da najdejo vir za veselje drugje, ne v alkoholu. Pa naj bo to prek talenta ali hobija, ki ga imajo, ali pa zgolj družba ljudi, ki je dovolj sama po sebi,« je ob začetku akcije, ki se je začela 14. februarja, povedala njena letošnja ambasadorka pevka Monika Avsenik.
Simona Felser, direktorica Javne agencije RS za varnost prometa, je izpostavila, da je samo lani zloraba alkohola botrovala 1507 prometnim nesrečam, v njih je umrlo 21 oseb, 126 je bilo hudo, 588 pa laže telesno poškodovanih.
Vsak posameznik, starejši od 15 let, je v letu 2022 v povprečju spil 95 litrov piva, 35 litrov vina in 3,6 litra žganih pijač.
Da si Slovenci druženja žal še vedno ne znamo predstavljati brez alkohola, poudarja tudi sodelavka Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), psihologinja Karmen Henigsman. In to »kljub temu da nas vsakodnevno oblegajo novice o prometnih nesrečah, kriminalnih dejanjih, nasilju in zdravstvenih težavah, ki jih lahko neposredno povezujemo s pitjem alkohola«. Marsikoga ne strezni niti podatek, da je z alkoholom neposredno povezanih kar 200 bolezenskih stanj in poškodb.
850 smrti na leto
Slednje, kot dodaja Henigsmanova, ne predstavlja tveganja zgolj za osebe, ki so zasvojene z alkoholom, ampak tudi za tiste, ki pijejo na tvegan ali škodljiv način.
»V teh kategorijah vsaj enkrat letno pije približno 55 odstotkov Slovencev, starih od 18 do 74 let. Najvišji odstotki so značilni za obdobje od 18 do 24 let, kjer so komaj zaznavne razlike med spoloma. Visoka je registrirana poraba alkohola, ki je v letu 2022 znašala 10 litrov čistega alkohola, kar pomeni, da je vsak posameznik, starejši od 15 let, v povprečju porabil 95 litrov piva, 35 litrov vina in 3,6 litra žganih pijač. Neregistrirana poraba alkohola vse te številke še zvišuje,« pojasni Henigsmanova.
Kot tudi, da se vsako leto na dnevni ravni zgodita vsaj dve smrti, ki sta neposredno povezljivi s pitjem alkohola: »Glede na trend to pomeni v povprečju 850 smrti na leto. Vse te izgube bi lahko in bi jih želeli preprečiti.«
1507 prometnim nesrečam je lani botrovala zloraba alkohola.
Za zdrave osebe sicer velja, da je meja manj tveganega pitja alkohola pri moških ne več kot dve merici pijače na dan oziroma ne več kot 14 meric na teden (ob eni priložnosti pa ne več kot pet meric), za ženske pa ne več kot ena merica na dan in ne več kot sedem meric na teden (ob eni priložnosti ne več kot tri merice). Pri tem je standardna merica alkoholne pijače 10 gramov alkohola oziroma 1 deciliter vina ali 0,3 dcl žganja ali 2,5 dcl piva. Moški torej na dan naj ne spije več kot pol litra piva, ženska še pol manj. Vsaj en dan v tednu bi morala oba spola zdržati povsem brez alkohola.
Da smo se napili, lahko občutimo, če imamo omotico, izgubimo koordinacijo in spomin, nas sili na bruhanje, imamo mačka in glavobol. Čezmerno pitje alkohola je lahko tudi eden od razlogov za povečevanje telesne teže. Na NIJZ pojasnjujejo, da alkohol, ki ga zaradi škodljivih vplivov na zdravje ne prištevamo med hranila, vsebuje veliko energije (7 kcal oz. 29 kJ na gram): z eno pločevinko piva boste v telo vnesli 153 kilokalorij, s koktajlom margarita 168 kcal, 128 kalorij pa z 1,5 dcl vina.
