NA ZDRAVJE
Vsaka minuta šteje, znate pomagati ob nesreči?
Do podatka, koliko državljanov Slovenije je sploh usposobljenih za prvo pomoč, je težko priti.
Odpri galerijo
Pomembno je, da znamo pravilno pomagati, saj ni vseeno, kaj in kako naredimo. FOTO: Pixel_away/Getty Images
Slovenci smo pripravljeni dajati prvo pomoč ponesrečeni osebi, ampak velikokrat želimo to prepustiti drugemu, predvsem zaradi strahu pred povzročitvijo dodatne škode, pravi Eva Pogačar, predsednica Strokovnega centra prve pomoči pri Rdečem križu Slovenije (RKS), zato želijo čim več ljudi spomniti, da šteje vsaka minuta in je pomembno pristopiti in pomagati. »Pomembno je, da znamo pristopiti in pravilno pomagati, saj ni vseeno, kaj in kako naredimo. Pri tem se izrazi znanje prve pomoči. Na klic 112 se odzove operater, ki bo glede na posredovane informacije klic preusmeril na ustrezno službo, dispečerski center nujne medicinske pomoči, gasilce, policijo. Ko bo vzpostavljen dispečerski center, bo operater dajal natančna navodila, kako pomagati do prihoda službe nujne medicinske pomoči,« pojasni Pogačarjeva.
Do podatka, koliko državljanov Slovenije je sploh usposobljenih za prvo pomoč, je težko priti. Obstajajo različne ravni znanja vsebin prve pomoči med prebivalci glede na zahtevnost in trajanje programov usposabljanja oziroma izobrazbo, je dodal Željko Malić, samostojni strokovni sodelavec RKS za prvo pomoč. »Med njimi so zdravstveni delavci, nekateri profili sil zaščite, reševanja in pomoči – bolničarji/prostovoljci RKS, pripadniki enot prve pomoči CZ, gasilci bolničarji, gorski reševalci, jamarski reševalci. Tudi reševalci iz vode, prvi posredovalci, vozniki motornih vozil in zaposleni v delovnih organizacijah z opravljenim programom usposabljanja prve pomoči.« Poleg tega se še mnogi udeležujejo številnih tečajev in izobraževanj, ki jih organizirajo lokalne skupnosti, Rdeči križ Slovenije, zdravstveni domovi. Kot dodaja Pogačarjeva, vse za izboljšanje znanja prve pomoči in dvig možnosti preživetja po nenadnem srčnem zastoju.
»Tudi v praksi opažamo, da posamezniki, ki so že davno opravili tečaj, dosegajo slabše rezultate na preverjanju znanja.« Zato bi ga morali obnavljati vsi, za usposabljanje in izobraževanje ter izvajanje tečajev in izpitov prve pomoči skrbijo pri Rdečem križu Slovenije. »V sodelovanju s Strokovnim centrom za prvo pomoč pri RKS oblikujemo programe usposabljanja, ki sledijo veljavni slovenski zakonodaji po posameznih področjih in v skladu s priporočilom Mednarodne federacije Rdečega križa in Rdečega polmeseca ter Strokovnega centra za prvo pomoč pri RKS stremimo h krepitvi dialoga z državo in preostalimi pomembnimi deležniki, da bi se programi usposabljanja za prvo pomoč redno obnavljali,« povesta sogovornika.
Ker znanje odloča tudi o življenju in smrti, bi ga zagotovo moral imeti vsak posameznik.
Od otroštvaDa bi znanje iz prve pomoči obvladali vsak trenutek, bi potrebovali celovit in sistematični program izobraževanja, ki bi nas spremljal vse življenje. Za dvig ravni splošnega znanja prve pomoči je treba doseči implementacijo vsebin in veščin prve pomoči kot del splošne izobrazbe vsakega posameznika. Tako bi sledili nekaterim evropskim državam, ki so to storile in že beležijo prve pozitivne učinke – dvig preživetja po nenadnem srčnem zastoju, pravijo na Rdečem križu Slovenije.
Do podatka, koliko državljanov Slovenije je sploh usposobljenih za prvo pomoč, je težko priti. Obstajajo različne ravni znanja vsebin prve pomoči med prebivalci glede na zahtevnost in trajanje programov usposabljanja oziroma izobrazbo, je dodal Željko Malić, samostojni strokovni sodelavec RKS za prvo pomoč. »Med njimi so zdravstveni delavci, nekateri profili sil zaščite, reševanja in pomoči – bolničarji/prostovoljci RKS, pripadniki enot prve pomoči CZ, gasilci bolničarji, gorski reševalci, jamarski reševalci. Tudi reševalci iz vode, prvi posredovalci, vozniki motornih vozil in zaposleni v delovnih organizacijah z opravljenim programom usposabljanja prve pomoči.« Poleg tega se še mnogi udeležujejo številnih tečajev in izobraževanj, ki jih organizirajo lokalne skupnosti, Rdeči križ Slovenije, zdravstveni domovi. Kot dodaja Pogačarjeva, vse za izboljšanje znanja prve pomoči in dvig možnosti preživetja po nenadnem srčnem zastoju.
Znanje je treba obnavljati
Večina Slovencev se z vsebinami prve pomoči prvič seznani v srednji šoli in v procesu pridobivanja vozniškega dovoljenja, le redki pa znanje samoiniciativno obnavljajo. A če ga ne, sčasoma zbledi, poudari Malić.Se še spomnite, kako oživljati? FOTO: Asiandelight/Getty Images
»Tudi v praksi opažamo, da posamezniki, ki so že davno opravili tečaj, dosegajo slabše rezultate na preverjanju znanja.« Zato bi ga morali obnavljati vsi, za usposabljanje in izobraževanje ter izvajanje tečajev in izpitov prve pomoči skrbijo pri Rdečem križu Slovenije. »V sodelovanju s Strokovnim centrom za prvo pomoč pri RKS oblikujemo programe usposabljanja, ki sledijo veljavni slovenski zakonodaji po posameznih področjih in v skladu s priporočilom Mednarodne federacije Rdečega križa in Rdečega polmeseca ter Strokovnega centra za prvo pomoč pri RKS stremimo h krepitvi dialoga z državo in preostalimi pomembnimi deležniki, da bi se programi usposabljanja za prvo pomoč redno obnavljali,« povesta sogovornika.
Ker znanje odloča tudi o življenju in smrti, bi ga zagotovo moral imeti vsak posameznik.
