Vse bolj priljubljeni ocvirki
Prenekateri jedi dajejo značilen okus, pozimi denimo kislemu zelju; na njih pečemo jajca, namesto orehove pa pripravimo ocvirkovo potico.
Odpri galerijo
Mast, zaseka in ocvirki so od nekdaj igrali pomembno vlogo v prehrani, zlasti pozimi kot stranski produkt kolin, za katere je bilo značilno, da se nič ni zavrglo. Mast so naši predniki uporabljali za kuhanje, zaseko so mazali na kruh, na ocvirkih pekli jajca in še marsikaj drugega, seveda. Po različnih pokrajinah so ocvirke pripravljali na več načinov, na Dolenjskem na primer so veliki, sočni in malce elastični, da jih je skoraj težko požvečiti, medtem ko so štajerski mleti zelo na drobno in ocvrti tako, da so skoraj suhi.
Po nekajletni gonji proti premastni hrani so znova našli pot na naše jedilnike, seveda pa pri njihovem uživanju velja zmernost. Kupimo jih lahko praktično v vsaki, še tako majhni živilski trgovini, če jih želimo povsem po svojem okusu, pa jih zlahka pripravimo doma. Ne potrebujemo posebnih pripomočkov, le velik lonec oziroma kozico, najbolje se cvrejo v emajlirani posodi, ter dobro svinjsko slanino. Pa seveda dober nož in mesoreznico, če želimo drobne ocvirke. Če poznamo kakšnega kmeta, se pozanimajmo, kdaj bodo koline, sicer pa poskusimo pri svojem mesarju, morda nam lahko pomaga do kosa ali dveh dobrega špeha.
Če dobimo slanino s kožo vred, jo odstranimo, saj koža povzroča špricanje med segrevanjem.
Priprava je zelo preprosta, za drobne ocvirke slanino zmeljemo v mesoreznici, če želimo večje kose, pa jo zrežemo na koščke. Stresemo v lonec in počasi segrevamo. Dodamo olupljeno in na pol prerezano čebulo ali dve in med mešanjem pražimo toliko časa, da se bo mast stopila, slanina pa dobila lepo zlato rjavo barvo.
Še vročo zmes precedimo, ocvirke stresemo v kozarce, potlačimo in zalijemo z malo maščobe, da ne bo vmes prišel zrak. Dobro zapremo in spravimo v shrambo. Če jih nameravamo pojesti takoj, jih spravimo v dobro zaprto posodo in v hladilnik. Nekateri recepti priporočajo, da v lonec s slanino, še preden začnemo segrevati, zlijemo nekaj decilitrov vode ali celo mleka, da bodo ocvirki bolj hrustljavi. Lahko jih pripravimo tudi v masti, tako da jih ne precedimo povsem, temveč jih z maščobo vred nalijemo v steklenice. Čebulo odstranimo, solimo pa običajno že pripravljene ocvirke.
Po nekajletni gonji proti premastni hrani so znova našli pot na naše jedilnike, seveda pa pri njihovem uživanju velja zmernost. Kupimo jih lahko praktično v vsaki, še tako majhni živilski trgovini, če jih želimo povsem po svojem okusu, pa jih zlahka pripravimo doma. Ne potrebujemo posebnih pripomočkov, le velik lonec oziroma kozico, najbolje se cvrejo v emajlirani posodi, ter dobro svinjsko slanino. Pa seveda dober nož in mesoreznico, če želimo drobne ocvirke. Če poznamo kakšnega kmeta, se pozanimajmo, kdaj bodo koline, sicer pa poskusimo pri svojem mesarju, morda nam lahko pomaga do kosa ali dveh dobrega špeha.
Če dobimo slanino s kožo vred, jo odstranimo, saj koža povzroča špricanje med segrevanjem.
Priprava je zelo preprosta, za drobne ocvirke slanino zmeljemo v mesoreznici, če želimo večje kose, pa jo zrežemo na koščke. Stresemo v lonec in počasi segrevamo. Dodamo olupljeno in na pol prerezano čebulo ali dve in med mešanjem pražimo toliko časa, da se bo mast stopila, slanina pa dobila lepo zlato rjavo barvo.
Biti morajo hrustljavi in zlato rjavo zapečeni.
Še vročo zmes precedimo, ocvirke stresemo v kozarce, potlačimo in zalijemo z malo maščobe, da ne bo vmes prišel zrak. Dobro zapremo in spravimo v shrambo. Če jih nameravamo pojesti takoj, jih spravimo v dobro zaprto posodo in v hladilnik. Nekateri recepti priporočajo, da v lonec s slanino, še preden začnemo segrevati, zlijemo nekaj decilitrov vode ali celo mleka, da bodo ocvirki bolj hrustljavi. Lahko jih pripravimo tudi v masti, tako da jih ne precedimo povsem, temveč jih z maščobo vred nalijemo v steklenice. Čebulo odstranimo, solimo pa običajno že pripravljene ocvirke.