Vse o koronavirusu: vsak oboleli okuži dva
Koronavirus je genetsko podoben sarsu, simptomi so podobni gripi; na površinah lahko preživi več dni.
Odpri galerijo
Prenaša se kapljično. FOTO: Guliver/Getty Images
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je smrtnost okuženih s koronavirusom višja od dveh odstotkov. Za primerjavo: smrtnost pri sezonski gripi je okoli odstotka, umre torej odstotek okuženih, lani je sezonska gripa v Evropi vzela okoli 65.000 življenj. Gripa in covid-19 imata podobne simptome – povišana temperatura, kašelj – pa tudi kužnost: tako bolnik z gripo kot tisti s koronavirusom bosta okužbo prenesla na približno dva človeka in pol, kažejo raziskave.
Precej težje se je širil nevarni mers, bližnjevzhodni respiratorni simptom, en oboleli je okužil 0,75 osebe. Pri tej bolezni dihalnega sistema je izjemno visoka smrtnost, kar 34,5-odstotna, med letoma 2012 in 2019, ko so vzpostavili nadzor, je zbolelo 2499 ljudi. Tudi smrtnost pri eboli je grozljiva, od 60 do neverjetnih 90 odstotkov! Cepivo proti eboli v boju proti koronavirusu testira neko ameriško podjetje.
Precej več ljudi bo okužil oboleli z nalezljivimi otroškimi boleznimi, kot so norice (sedem) in ošpice (kar 15), kot okuženi s koronavirusom. Novi koronavirus je genetsko zelo podoben virusu sars, smrtnost pri covidu-19 je sicer nižja kot ob izbruhu sarsa (bila je 10-odstotna), obolelih pa je desetkrat več. Kot vse virusne okužbe lahko tudi okužba z novim koronavirusom – povzroča okužbo zgornjih dihal, lahko tudi spodnjih dihal in pljučnico z oteženim dihanjem – poteka brez kliničnih znakov ali so ti blagi, njen potek pa je lahko tudi težji in smrtno nevaren: pri približno 20 odstotkih poteka precej težko, običajno gre za starostnike, ki imajo pridružene osnovne bolezni, bolj ogroženi so vsi drugi imunsko oslabljeni bolniki, recimo tisti z rakom ali po transplantaciji.
Virus lahko verjetno kar dolgo ostane na površinah, recimo kljukah, mizah ali naših rokah, in ga lahko, če si pomanemo oči, se dotaknemo ust ali nosu, vnesemo v sluznice.
Nemški znanstveniki z univerze Greifswald so dokazali, da virus najmanj časa preživi na aluminiju, saj neha biti kužen po 2–8 urah, na kovinskih površinah preživi pet dni, najhujša pa je plastika, prek nje se lahko z virusom okužimo kar devet dni. Ali se prenaša fekalno, še ni dokazano. Se je pa na tak način prenašal virus sars pred 17 leti, ko je povzročil pandemijo, čeprav je bilo, kot rečeno, takrat precej manj bolnih kot danes. Bi se lahko z novim koronavirusom soočali vsako leto, kot se na primer z gripo in prehladnimi obolenji? To je še preuranjeno napovedovati.
Precej težje se je širil nevarni mers, bližnjevzhodni respiratorni simptom, en oboleli je okužil 0,75 osebe. Pri tej bolezni dihalnega sistema je izjemno visoka smrtnost, kar 34,5-odstotna, med letoma 2012 in 2019, ko so vzpostavili nadzor, je zbolelo 2499 ljudi. Tudi smrtnost pri eboli je grozljiva, od 60 do neverjetnih 90 odstotkov! Cepivo proti eboli v boju proti koronavirusu testira neko ameriško podjetje.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je smrtnost okuženih s koronavirusom višja od dveh odstotkov.
Precej več ljudi bo okužil oboleli z nalezljivimi otroškimi boleznimi, kot so norice (sedem) in ošpice (kar 15), kot okuženi s koronavirusom. Novi koronavirus je genetsko zelo podoben virusu sars, smrtnost pri covidu-19 je sicer nižja kot ob izbruhu sarsa (bila je 10-odstotna), obolelih pa je desetkrat več. Kot vse virusne okužbe lahko tudi okužba z novim koronavirusom – povzroča okužbo zgornjih dihal, lahko tudi spodnjih dihal in pljučnico z oteženim dihanjem – poteka brez kliničnih znakov ali so ti blagi, njen potek pa je lahko tudi težji in smrtno nevaren: pri približno 20 odstotkih poteka precej težko, običajno gre za starostnike, ki imajo pridružene osnovne bolezni, bolj ogroženi so vsi drugi imunsko oslabljeni bolniki, recimo tisti z rakom ali po transplantaciji.
Virus lahko verjetno kar dolgo ostane na površinah, recimo kljukah, mizah ali naših rokah, in ga lahko, če si pomanemo oči, se dotaknemo ust ali nosu, vnesemo v sluznice.
Koliko časa se novi virus ohrani na površinah? FOTO: Guliver/Getty Images
Nemški znanstveniki z univerze Greifswald so dokazali, da virus najmanj časa preživi na aluminiju, saj neha biti kužen po 2–8 urah, na kovinskih površinah preživi pet dni, najhujša pa je plastika, prek nje se lahko z virusom okužimo kar devet dni. Ali se prenaša fekalno, še ni dokazano. Se je pa na tak način prenašal virus sars pred 17 leti, ko je povzročil pandemijo, čeprav je bilo, kot rečeno, takrat precej manj bolnih kot danes. Bi se lahko z novim koronavirusom soočali vsako leto, kot se na primer z gripo in prehladnimi obolenji? To je še preuranjeno napovedovati.
