Vse več digitalne zasvojenosti
November je mesec, ki ga stroka posveča ozaveščanju o zasvojenosti: to smo nekoč povezovali predvsem z rabo psihoaktivnih substanc, kot so droge in alkohol, a dandanes govorimo tudi o drugih razsežnostih odvisnosti. Uporaba interneta, videoiger, gledanje pornografije in igre na srečo so vse bolj zažrti v vsakdanjik številnih posameznikov, ki jih je zaradi rabe digitalne tehnologije čedalje več tudi v Sloveniji.
Spodbujajo želene občutke
Letošnji mesec preprečevanja zasvojenosti bodo zaznamovali številni dogodki, ki bodo namenjeni predvsem mladostnikom, s skupnim geslom Skupaj zmoremo več: Kaj družba daje mladim?. Kot pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, je zasvojenost bolezen, ki vpliva na telesno in duševno stanje posameznika, prizadene njegove odnose z okolico in njegovo ustvarjalnost ter pusti posledice tako v njegovi družini kot širši okolici. O odvisnosti govorimo, ko se vedenjski vzorec, kot je uživanje droge ali brskanje po spletu, začne ponavljati iz dneva v dan ter postane središče razmišljanja in dogajanja v posameznikovem življenju. Kot rečeno, odvisnost najpogosteje povezujemo s psihoaktivnimi snovmi, kot so tobak, alkohol, zdravila in prepovedane droge, vse pogoste pa so v ospredju nekemične ali vedenjske oblike zasvojenosti, kot so igre na srečo, nakupovanje, sodobna tehnologija, tudi delo, spolnost ... Vse oblike pa imajo skupno lastnost, da povzročijo nevrološki odziv, ki aktivira sistem nagrajevanja možganov, pojasnjujejo na NIJZ, zato se posameznik vedno znova vrača k določenemu vedenju oziroma si želi čedalje več snovi, ki mu vzbuja želene občutke.
10,2 odstotka slovenskih mladostnikov je po zadnjih ocenah zasvojenih z videoigrami.
Tudi slovenski strokovnjaki ugotavljajo porast nekemičnih zasvojenosti, med katerimi zadnje čase prevladuje digitalna zasvojenost, a opozarjajo, da se pomembne omejitve in usvajanje zdravih navad začnejo v zgodnji mladosti. Prezgodnja in pretirana uporaba zaslonov lahko neugodno vpliva na otrokov razvoj ter telesno in duševno zdravje. V zadnji izdaji Mednarodne klasifikacije bolezni je med digitalnimi zasvojenostmi trenutno opredeljena le zasvojenost z videoigrami, v Sloveniji pa so po podatkih raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju iz leta 2018 znaki zasvojenosti z videoigrami prisotni pri 10,2 odstotka mladostnikov, starih 11, 13, 15 in 17 let. O vzrokih za nastanek zasvojenosti z videoigrami stroka poudarja predvsem neustrezne strategije spoprijemanja s težavami, saj se posameznik zateka v igranje zaradi težav, ki ga bremenijo v resničnem življenju, npr. v šoli, v odnosih, družini.
Po podatkih Nacionalne raziskave o tobaku, alkoholu in drugih drogah je razširjenost konoplje med odraslimi prebivalci Slovenije med letoma 2018 in 2021 narasla, slovenski mladostniki pa se po uporabi konoplje uvrščajo nad povprečje vrstnikov iz drugih držav. Dva izmed ključnih razlogov v razvitem zahodnem svetu sta dostopnost ter nizko zaznana tveganja v povezavi z njeno uporabo. Podatki kažejo, da je konoplja pri nas precej dostopna, saj je polovica petnajstletnikov in skoraj dve tretjini sedemnajstletnikov menila, da bi v naslednjih 24 urah do konoplje dostopali lahko ali zelo lahko, med odraslimi prebivalci pa jih je tako menila večina. Slovenski mladostniki so v precej manjšem odstotku kot vrstniki iz drugih držav menili, da je redna uporaba konoplje tvegana. Kot kažejo podatki policije, je Slovenija samooskrbna država s konopljo, ki se goji v prirejenih prostorih, dostopna je tako v urbanem kot ruralnem okolju. Ob tem vse več različnih raziskav opozarja na številne posledice, povezane s konopljo, zlasti če se uporaba začne v mladostništvu, opozarjajo na NIJZ. Uporaba konoplje lahko med drugim vpliva na razvoj možganov, slabši akademski uspeh, pojav različnih težav v duševnem zdravju, prometne nesreče zaradi vožnje pod vplivom konoplje, razvoj zasvojenosti ...
