Vse več duševnih stisk: vsak četrti se bo v življenju srečal z duševnimi težavami

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) ob letošnjem svetovnem dnevu duševnega zdravja opozarja na naraščajoče družbene in ekonomske neenakosti, dolgotrajne konflikte, nasilje in izredne razmere na področju javnega zdravja, ki vplivajo na celotno svetovno prebivalstvo, ogrožajo napredek in blaginjo. Lani je bilo po svetu prisilno razseljenih 84 milijonov ljudi. Ocenjujejo, da se bo v življenju z duševnimi težavami srečal vsak četrti med nami.

V Sloveniji smo, kakor tudi v več drugih državah v Evropi in svetu, od začetka pandemije zaznali poslabšanje duševnega zdravja in večjo prisotnost simptomov duševnih motenj, pravi Petra Mikolič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Izpostavila je, da so številne raziskave in analize, ki so jih skozi leta opravili na NIJZ, pokazale, da narašča pojavnost depresije in anksioznih motenj, ki spadajo med najpogostejše duševne motnje. »V raziskavi o pismenosti o duševnem zdravju, opravljeni leta 2021, je 43,9 odstotka oseb poročalo, da so imeli do zdaj v življenju že težave z duševnim zdravjem, 6,6 odstotka pa je svoje trenutno duševno zdravje ocenilo s slabo ali zelo slabo.« Rezultati drugih raziskav so pokazali tudi znatno poslabšanje t. i. pozitivnega duševnega zdravja, ki poleg prisotnosti ali odsotnosti duševne motnje pomembno opredeljuje celotno duševno zdravje posameznika. To jasno kaže, da so duševne stiske med Slovenci prisotne in potrebne naslavljanja, pravi Mikoličeva. S sprejetjem Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja (Mira) 2018–2028 je bil v Sloveniji narejen velik napredek pri varovanju in krepitvi duševnega zdravja prebivalstva, pravijo na NIJZ. Na spletni strani programa Mira so predstavljene smernice za nudenje psihološke prve pomoči osebam, ki se znajdejo v duševni stiski: ponujajo konkretne informacije o tem, kako prepoznati osebo, ki je v duševni stiski, kako k njej pristopiti in ji pomagati.

Stigma in diskriminacija še vedno predstavljata oviri pri socialni vključenosti in dostopu do ustrezne oskrbe. SZO poudarja, da lahko vsak med nami odigra pomembno vlogo pri širjenju ozaveščenosti o tem, kateri preventivni ukrepi delujejo pri duševnem zdravju. Svetovni dan duševnega zdravja je odlična priložnost, da to storimo skupaj. Naj bo duševno zdravje in dobro počutje za vse globalna prednostna naloga, je letošnje vodilo, na NIJZ pa pozivajo, da si danes pripnemo zeleno pentljo in tako simbolično izrazimo podporo za prizadevanja vseh deležnikov na področju skrbi za duševno zdravje ljudi.

Obvladovati življenje

Duševno zdravje je mnogo več kot zgolj odsotnost duševnih bolezni in motenj. Duševno zdravje omogoča ljudem, da doživljajo življenje kot smiselno, da so ustvarjalni in aktivni, da sprejemajo samega sebe in svoja čustva, da čutijo pripadnost družbi, v kateri živijo, in prispevajo k njenemu razvoju in napredku, pravi dr. Matej Vinko, spec. javnega zdravja, z NIJZ: »Dobro duševno zdravje posameznika pomeni njegovo sposobnost, da obvladuje svoje življenje in se uspešno sooča z izzivi in problemi.« Vsaka stiska ali slaba samopodoba, pomanjkanje energije niso nujno tudi že duševne motnje. »O teh govorimo, kadar so naše mišljenje, čutenje, vedenje in odnosi z drugimi ljudmi spremenjeni do te mere, da to pomembno vpliva na eno ali več življenjskih področij in nas ovira pri vsakdanjem življenju in opravljanju obveznosti,« pravi Vinko.

Na duševno zdravje vplivajo številni dejavniki, recimo redna telesna dejavnost, pravi sogovornik. »Že kratek sprehod lahko dvigne razpoloženje in izboljša počutje, redna telesna aktivnost krepi našo samopodobo in pomaga pri spoprijemanju s stresom.« Čeprav na prvi pogled to morda ni očitno, je telesna dejavnost pomemben način varovanja in krepitve duševnega zdravja. Enako pomembne so dejavnosti, ki povečujejo socialno vključenost, kot sta prostovoljstvo ter spodbujanje umetniškega udejstvovanja in medgeneracijskega povezovanja.