Vse več kroničnih črevesnih bolezni

Ulcerozni kolitis in crohnova bolezen sta skupno poimenovanje za kronično vnetno črevesno bolezen – KVČB,« pojasnjuje mag. Zoran Stanišić, dr. med., specialist internist gastroenterolog iz Diagnostičnega centra Bled. »Obstaja tudi vmesna oblika bolezni – intermediarni kolitis. Sicer gre za dolgotrajno kronično vnetno dogajanje v obliki izmenjujočih se obdobij zagonov in mirovanja. Vnetno dogajanje je pri ulceroznem kolitisu praviloma omejeno na debelo črevo, pri chronovi bolezni pa lahko vnetje prizadene kateri koli del prebavne cevi, od ust do danke.«

Lahko se resno zaplete

Vzrokov za nastanek bolezni stroka ne pozna, a vendarle so težave povezane z dednostjo, nadaljuje sogovornik: »Znano je, da se bolezen pojavlja pri genetsko predisponiranih osebah, zelo verjetno zaradi neustreznega imunskega odgovora sluznice na zunanje dejavnike. Vlogo imajo tudi vplivi okolja, in sicer kot sprožilci vnetnega dogajanja. Omenjajo se stres, neuravnotežena prehrana, kajenje, nezadostno spanje, pretirana higiena in pretirana uporaba antibiotikov.«
Kronične vnetne črevesne bolezni največkrat doletijo mlade – najpogosteje se namreč pojavijo med 15. in 40. letom starosti: »Chronova bolezen se pojavlja prej, pri mlajših osebah, ulcerozni kolitis pa prizadene nekoliko več moških. V svetu je opazno več primerov bolezni v razvitih državah. V zadnjih letih je z urbanizacijo in industrializacijo opaziti rast števila obolelih v državah Azije, Afrike in Južne Amerike.«


Bolečina v trebuhu in driska sta najznačilnejša znaka bolezni, pridružijo pa se jima lahko še krvavo blato, povišana telesna temperatura, utrujenost, slabost in bruhanje. »Pojavlja se tudi izguba telesne teže ali pri mlajših zaostajanje v rasti in spolnem dozorevanju. Če akutno nastale težave (bolečine v trebuhu in driske) ne pojenjajo po 24 urah, je treba obiskati osebnega zdravnika. Ob hujših bolečinah ali slabšem počutju pa takoj,« poudarja mag. Stanišić. »Bistvenega pomena sta zgodnje prepoznavanje bolezni in začetek ustrezne terapije. KVČB je progresivne narave in prinaša resne zaplete. Na pojavnost in resnost zapletov lahko ugodno vplivamo z zgodnjim začetkom terapije. Težje komplikacije rešujemo z operativnim posegom oziroma z odstranitvijo prizadetega dela črevesja.«

Nujna endoskopija

Že pregled pri zdravniku in pogovor o težavah v ambulanti usmerja nadaljnjo diagnostiko, zato je ta pregled zelo pomemben, nadaljuje sogovornik: »Bolezen potrdimo z endoskopsko preiskavo – kolonoskopijo – in histološkim pregledom vzorčkov sluznice. Pri zdravljenju se uporabljajo zdravila proti vnetju: kortikosteroidi in zdravila iz skupine imunomodulatorjev, ki večinoma zadovoljivo umirijo bolezen. Ob neuspehu so na voljo biološka zdravila.«
Ob ustreznem zdravljenju je lahko bolezen nadzorovana, pacienti pa lahko neovirano opravljajo vsakdanje dejavnosti, obiskujejo šolo ali hodijo v službo, se ukvarjajo s športom, še sklene mag. Stanišić: »Še več, normalne vsakdanje dejavnosti so celo zaželene, saj pripomorejo k vsesplošnemu boljšemu počutju. Pri tem se je treba izogniti hrani, ki nam sicer poslabša stanje, nasičenim maščobam, rafiniranemu sladkorju. Nujno je tudi opustiti kajenje. Brez posveta z zdravnikom se ne sme uporabljati zdravil, kot so brufen, naklofen, naprosyn ipd.« Ema Bubanj