Vseh maščob ne mečite v isti koš

Maščobe je treba uživati zmerno, med njimi naj bo čim več nenasičenih, kar ugodno vpliva na uravnavanje holesterola v krvi.« Tako je pred dnevi, ko je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) predstavil rezultate raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog (CINDI 2016), povedala tamkajšnja strokovnjakinja Vida Fajdiga Turk.

Poudarila je še naslednje: »Nekatere maščobe so esencialne, kar pomeni, da jih moramo nujno zaužiti s prehrano. Zato se svetuje zlasti uporaba kakovostnih rastlinskih olj – oljne ogrščice, sojino, laneno, oljčno ali sončnično – ter uživanje mastnih morskih rib in oreščkov.«

Lahko bi rekli, da je Fajdiga Turkova v dveh stavkih odgovorila na vprašanje o tem, ali so maščobe zdrave ali ne. Oziroma kot je že pred časom za Novice dejal predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije prim. Matija Cevc, dr. med., da maščobe same po sebi niso škodljive, ampak je nevarna in posredno škodljiva njihova velika energijska vrednost.


Hitro se lahko, kot je dejal, zgodi, da začnemo uživati energijsko prebogate obroke, kar kmalu prinese nove kilograme oziroma porast telesne teže. Če že, se je treba v velikem loku izogibati najslabših možnih maščob, to so tako imenovane transmaščobne kisline. Za lažjo predstavo, to so tiste, ki denimo nastanejo pri cvrenju.
 

Pazite na skrite maščobe

Na NIJZ poudarjajo, da lahko na ustrezen vnos maščob vplivamo z izbiro manj mastnih živalskih izdelkov in uporabo ustreznih maščob ter postopkov pri pripravi hrane. »Čeprav dve petini prebivalcev vsak dan uporabljata priporočena rastlinska olja, pa še vedno vsak teden ali pogosteje uporablja svinjsko mast četrtina prebivalcev, prav toliko tudi klasično ocvrte jedi. To največ počno nižje izobraženi in tisti iz najnižjega družbenega sloja. Po drugi strani je spodbudno, da malo manj kot dve petini prebivalcev vsak dan uporablja oljčno olje, njegova poraba pa se v zadnjih letih povečuje,« so na NIJZ povzeli rezulatate prej omenjene raziskave.

Poudarjajo še naslednja dejstva. In sicer da pri pripravi oziroma nakupu hrane ne pozabimo na skrite maščobe. Denimo v klobasah, paštetah in mesnih pripravkih. Pozorni bodite pri nasičenih maščobah v nekaterih rastlinskih maščobah (kokosova, palmova, kakavova). Njihovo redno uživanje zagotovo ni najbolj primerno. K sreči se je, vsaj glede transmaščob, pri nas spremenila zakonodaja, tako da bodo morale biti v živilih kmalu omejene.

Strokovnjaki seveda ne priporočajo, da bi se odpovedali kar vsem maščobam. Pomembno je namreč, da jih v telo vnesete ravno prav. Ni dobro niti, če jih vnesete preveč ali premalo. Vsaka skrajnost povzroča motnje v presnovi, ki pa se kažejo v neustreznem razmerju tako imenovanih slabega LDL-holesterola in dobrega HDL-holesterola ter povečanih trigliceridih v krvi. Vsi skupaj povzročajo presnovni oziroma metabolni sindrom. Ta pa je povzročitelj večine bolezni srca in žilja pa tudi sladkorne bolezni tipa 2.
 

Dober in slab holesterol

Glede holesterola se je v zadnjih letih uveljavilo prepričanje, da je nevaren predvsem LDL-holesterol, zaradi česar bi bilo treba poskrbeti za dvig dobrega holesterola HDL, saj naj bi ta prenašal holesterol iz telesa nazaj proti jetrom, da ga presnovijo. A ni čisto tako, kažejo najnovejše raziskave.

»Nekaj časa že govorimo o tem, da je treba HDL ocenjevati funkcionalno oziroma glede na to, kaj v določenem primeru dela. Ve se, da je lahko HDL ​včasih celo škodljiv, na primer pri kroničnih ledvičnih bolnikih ali v akutni fazi srčnega infarkta, ko pospešuje aterosklerozo,« pojasnjuje prim. Cevc.
Številne raziskave so pokazale neposredno povezavo med višjo ravnijo HDL in manjšo ogroženostjo za srčno-žilne zaplete:


»V smernicah za zdravljenje motenj v presnovi maščob danes ni priporočila, da bi nižjo raven holesterola HDL zviševali z zdravili, vsekakor pa se svetuje, da bi zvišanje HDL dosegli z nefarmakološkimi ukrepi, kot sta redna intenzivnejša aerobna telesna dejavnost in opustitev kajenja, saj to zvišuje funkcionalno učinkovit in s tem zaščitno delujoč HDL,« nam je še pojasnil sogovornik.