Vsi smo lahko srečni in zadovoljni
Zagotovo vsi poznamo koga, ki se zdi ves čas srečen in vesel, ga nič ne iztiri in se nikoli ali pa zelo redko jezi. Tudi ko ga doleti kaj neprijetnega, zgolj zamahne z roko in si misli, da bo jutri bolje, da vse slabo mine. Mnogi si želijo, da bi bili bolj podobni takšnim posameznikom, da bi kozarec vedno videli pol poln, pa tudi psihologi se že dolgo ukvarjajo s preučevanjem tega, zakaj so nekateri ljudje srečnejši in bolj zadovoljni kot drugi, čeprav gre za težko področje, ki je izredno subjektivno in je težko najti univerzalne vzorce, ki bi bili vsem tem »srečkotom« skupni.
»Nekateri takšni pač so, lahko rečemo, da so tako zvezani. Kot obstajajo tisti, ki so naravno vitki in nikoli niso bili na nobeni dieti niti ne obiskujejo telovadnice,« pravi socialna psihologinja Sonja Lyubomirsky, ki psihologijo predava tudi na kalifornijski univerzi Riverside, srečo in zadovoljstvo pri posameznikih pa preučuje že 35 let. »Sreča ima dve komponenti in za to, da bi bili vedno zadovoljni, potrebujemo obe. Ena so pozitivni občutki - vedno srečni posamezniki pogosteje občutijo veselje, radost, navdušenje, mir, radovednost, naklonjenost, ponos. Druga komponenta pa je občutek zadovoljstva, občutek, da je tvoje življenje dobro, da si z njim zadovoljen,« pojasnjuje profesorica Lyubomirsky.
Ko nekoga razveselite, se boste počutili bolje tudi sami.
Srečo lahko merijo
Raziskovalci obe komponenti merijo z vprašanji, ki jih postavljajo ljudem, a v tem primeru jim morajo zaupati, da bodo odgovorili iskreno. Lahko pa srečo merijo tudi z analizo možganskih struktur, obrazne mimike, celo analizo glasu, ta se menda predvsem po višini precej razlikuje med zadovoljnimi in manj zadovoljnimi posamezniki. V desetletjih preučevanja so psihologi le zbrali nekaj značilnosti, ki so skupne ljudem, zadovoljnim s svojim življenjem, in dobra novica je, da lahko nekatere njihove navade usvojijo tudi godrnjači, ki bi se radi bolje počutili v svoji koži.
Ob tem Sonja Lyubomirsky izpostavlja predvsem dejstvo, da srečnejšega in bolj izpopolnjujočega življenja ne gre iskati zunaj sebe, temveč v sebi. »Sprememba službe, selitev, nova ljubezen … vse to sicer bo pozitivno vplivalo na nas, a bo ta vpliv kratkotrajen in hitro bomo našli kaj, zaradi česar bomo spet nesrečni, zagrenjeni, godrnjavi. Da bi to spremenili, je treba spremeniti način mišljenja in obnašanja,« pravi Lyubomirskyjeva, ki je v letih raziskovanja našla tri navade, ki so skupne srečnim in zadovoljnim ljudem, usvojijo pa jih lahko vsi.
Prva je, da se povsem posvetimo dejavnosti, ki jo opravljamo. Ko se zatopimo v neko opravilo, se zdi, da čas hitreje teče, na koncu pa bomo občutili zadovoljstvo, da smo čas koristno preživeli. Psihologinja poudarja tudi pomen prijaznosti – ko nekoga razveselite, se boste počutili bolje tudi sami. Ni treba, da so to velike dobrodelne geste, pozdravite soseda na ulici, namesto partnerja pomijte posodo, sodelavcu prinesite kavo … Bistvena za srečo sta tudi negovanje medčloveških odnosov in kakovostno preživljanje prostega časa z bližnjimi. »Izberite ta teden odnos, za katerega se vam zdi, da bi ga bilo treba utrditi, nato pa investirajte svoj čas in energijo v pogovor z njo, počnita kaj skupaj in zavestno se potrudite, da vam bo ob tem prijetno. Kmalu bo prijetno postalo samo po sebi,« svetuje psihologinja.
