Vzpostavimo pozitivne življenjske navade

Glavni dejavnik, ki povezuje psihično in fizično zdravje, je stres. Poznamo dve vrsti: eustres oz. eudaimonični stres, ki je pozitiven, in distres, ki ga doživljamo ob neprijetnih dražljajih. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje četrtina ljudi na delovnem mestu distres doživlja pogosto ali vsak dan, z resnimi težavami na področju mentalnega zdravja pa se srečuje vsak peti. Kot glavni razlog navajajo obremenitve, čedalje pogosteje pa tudi odnose s sodelavci. Danes, v času epidemije koronavirusa, so stresne obremenitve, ki smo jim izpostavljeni, nedvomno še večje.

»Trenutno še ni konkretnih podatkov, ki bi zanesljivo izpričevali, za kakšen porast stresa gre, lahko pa utemeljeno sklepamo, da ljudje v tem obdobju zaradi številnih obremenitev – od dela pod posebnimi pogoji do šolanja otrok na domu, skrbi za ostarele starše, strahu pred boleznijo in izgubo finančne varnosti in drugih težav, ki pestijo veliko ljudi v teh negotovih časih – doživljajo mnogo večje obremenitve in stiske,« pravi psihologinja dr. Tjaša M. Kos.

Znaki, ki kažejo na čezmerno povečano dolgotrajno stresno obremenitev, so stalna notranja napetost, pogosto s pritiskom v prsnem košu, tudi težave s koncentracijo, pozabljivost in vzkipljivost, dodaja. »Posebno značilen simptom je nespečnost ali pogosto zbujanje ponoči oziroma v zgodnjih jutranjih urah. Zaradi čezmerne aktivacije organizma posameznik ne more zaspati, s tem pa se sklene neugoden začarani krog, kjer si posameznik zaradi prevelike aktivacije organizma prav od te ne more odpočiti, saj ga prav ta drži pokonci in mu preprečuje, da bi se naspal in se odpočil,« pravi strokovnjakinja.
 

Slabša obramba telesa

Pri dolgotrajnem stresu in psihičnih obremenitvah so pogoste tudi težave s prebavo, ki lahko segajo od zaprtja do diareje, tudi težave z želodcem. Pojavljajo se trebušni krči (zlasti pri otrocih) in težave pri mokrenju. Pogosto se lahko pojavijo tudi težave s kožo, oblike dermatitisa, ki so povezane z veliko stresno obremenitvijo. Značilno je tudi poslabšanje vseh kroničnih bolezni, na primer crohnove bolezni, ki se z večjo izpostavljenostjo stresu močno poveča, pravi psihologinja Kosova.


Med najbolj skrb vzbujajočimi vplivi dolgotrajnega kroničnega stresa je slabenje kardiovaskularnega sistema. Povečano je tudi tveganje za sladkorno bolezen, pojavljajo se bolečine v mišicah, predvsem pa je v tem času posebno nevaren vpliv kroničnega stresa na imunski sistem. »Pri povečani aktivaciji organizma se zaradi kortizola začasno povečajo obrambne sposobnosti organizma. Vendar pa ob stalnem stresu obrambne kapacitete telesa padejo – imunski sistem se poslabša in posameznik postane bolj dovzeten za razna obolenja, tudi virusna.«

Če se stiske nadaljujejo, se to odraža tudi na psihičnem zdravju, pravi dr. Kosova. »Poleg naraščajoče tesnobe, težav s koncentracijo in vzkipljivostjo se pridružijo še občutki tesnobe, strahu in brezvoljnosti, ki se naposled lahko razvijejo v pravo depresijo.«
 

Zavestna skrb zase

V teh časih, ko smo vsi pod večjimi obremenitvami in izpostavljeni večjemu tveganju za razvoj težav na področju psihosomatike in fizičnega zdravja, je še posebno pomembno, da zavestno poskrbimo zase, za razbremenjevanje in vzpostavljanje pozitivnih življenjskih navad, svetuje Tjaša M. Kos, saj naše psihično zdravje predstavlja podstat fizičnemu.


»Pomembno je, da v sedanjih razmerah aktivno prevzamemo usodo v svoje roke ter poskrbimo za razbremenjevanje stresa in ustvarjanje dobrega počutja.« Tako gradimo že zdaj – da bomo sedanje obremenitve lažje prenesli in po koncu lockdowna res lahko polno zaživeli.