Vzrok ostaja skrivnost

Nekega dne se nekje na koži pojavi manjša lisa brez pigmenta. Sprva ni moteča. Ko pa se razširi, se pojavi na vidnem mestu, in ko se na njej začnejo zaustavljati pogledi mimoidočih, prizadetega zaskrbi. Odpravi se k zdravniku. Sreča se z diagnozo: vitiligo. Takrat se pogosto pojavijo vprašanja, kaj to pomeni in ali je ozdravljivo.

»Ni redkost, da se žarišča kljub prizadevanju zdravnika in vestnemu zdravljenju širijo, se zlivajo med seboj, v redkih primerih celo prekrijejo skoraj vse telo,« širjenje izgube pigmenta opiše specialistka dermatovenerologije mag. Metka Adamič in dodaja, da prav poletje pomeni za obolele nočno moro.

»Normalna koža se med bivanjem na prostem zaradi izpostavljenosti ultravijoličnim žarkom obarva. Na prizadetih predelih, kjer pigmentnih celic ni, koža ni sposobna proizvajati zaščitnega pigmenta – razlika postane še bolj očitna. Atraktivne mlade osebe z velikimi neobarvanimi lisami na obrazu, na hrbtiščih rok na različne načine obupano skrivajo svojo težavo.«
 

Obolenje ni redko

Kot za veliko drugih kožnih obolenj tudi za vitiligo vzrok ostaja skrivnost, pove Adamičeva. Objavljene so številne raziskovalne študije, ki poskušajo razjasniti, zakaj se na nekem predelu pigmentne celice nenadoma utrudijo, proizvajajo manj kožnega pigmenta in celo odmrejo – izginejo, pravi. »Vitiligo je posledica izgube ali uničenja melanocitov, to so celice, ki proizvajajo melanin. Ta določa barvo kože, las in oči. Če melanociti ne morejo tvoriti melanina ali če se njihovo število zmanjša, postane barva kože postopoma svetlejša.«

Obolenje ni redko, pojavlja se pri od pol do enega odstotka ljudeh vseh ras. Najpogostejši je v Indiji, kjer prizadene skoraj devet odstotkov ljudi. Zanj je značilno, da napreduje in se nepigmentirana žarišča lahko pojavijo kadar koli, pojasni sogovornica. »Pri 50 odstotkih obolelih se izguba pigmenta začne pred 20. letom starosti, pri približno 80 odstotkih pa pred 30. letom. Pri petini imajo vitiligo tudi drugi družinski člani. Moški in ženske so enako prizadeti.«


Adamičeva še opozori, da se vitiligo lahko pojavi po poškodbi ali sončnih opeklinah. Prizadeti opazijo na svoji koži nepravilno oblikovane, nepigmentirane, ostro omejene lise, kar jih običajno psihično zelo prizadene. »Velikokrat je koža v neposredni okolici žarišč temneje obarvana, tako so žarišča še bolj poudarjena. Največkrat prizadenejo predele, ki so najbolj opazni – obraz in hrbtišča rok. Na obrazu običajno okoli oči in ust.«
 

Prilagojeno zdravljenje

Zdravljenje vitiliga žal še vedno ni zadovoljivo, pojasni Adamičeva. Najbolj učinkovito je na obrazu in trupu, bela žarišča na rokah, stopalih in lasišču pa se na katero koli terapijo slabo odzivajo. Novejša se bolje odzovejo kot stara: »Ob zdravljenju se matične celice melanocitov, ki so v lasni (dlačni) čebulici na dnu lasnega (dlačnega) mešička, aktivirajo in premaknejo na površino kože. Opazimo jih kot perifolikularne (okoli dlačic) rjavo obarvane lise.«


Zdravljenje vsekakor spada v pristojnost izkušenega dermatologa, ki bo glede na obliko bolezni, velikost prizadetih površin in lokalizacijo žarišč, stopnjo obolenja ter starost bolnika presodil, katera metoda bo najprimernejša. Terapijo je treba budno spremljati, jo po potrebi prilagajati in ob neučinkovitosti spremeniti, sklene Adamičeva.