Vzrok za salmonelo so lahko celo začimbe

O salmoneli smo letos slišali že veliko. Na začetku leta so nas šokirala poročanja o okuženem in tudi drugače spornem uvoženem mesu s Poljske, spomladi je bakterija pestila nekatere naše osnovne šole. A vendarle je salmoneli najljubši letni čas prav poletje, razmere za razmah bakterije pa največkrat ustvarimo kar sami. Z malomarno skrbjo za živila in pomanjkljivo higieno pri pripravi hrane.

Patogenih mikroorganizmov ne moremo niti videti, vonjati, okušati ali zaznati z otipom, a ko jih užijemo, nam jo lahko pošteno zagodejo s skrajno neprijetnimi simptomi, redko pa lahko povzročijo tudi hude zaplete in celo smrt. Med takšnimi so bacili iz družine enterobakterij, ki povzročajo salmonelozo, črevesno nalezljivo bolezen, razširjeno po vsem svetu. Znanih je več kot 2400 serotipov, delimo pa jih na tifusne in netifusne salmonele, ki so pogosti povzročitelji driske, pojasnjujejo pri NIJZ. »V Sloveniji smo v letih od 2014 do 2018 zabeležili od 258 do 667 prijav salmonelnih okužb, najmanj v letu 2017,« pojasnjuje mag. Eva Grilc, dr. med., spec. epidem. »Okužbe so pogostejše v toplejšem delu leta. Največkrat se pojavita Salmonella enteridis in Salmonella typhymurium.«

Od 6 do 72 ur

Salmoneloza je zoonoza, nalezljiva bolezen, katere povzročitelj se z živali posredno ali neposredno prenaša na ljudi. Okužena oseba izloča bakterije salmonele z blatom, od tod preidejo bakterije na roke oziroma v okolico in na druge ljudi. »Za razvoj mikrobov so na splošno zlasti ugodna živila, ki vsebujejo veliko vode, beljakovin … To so t. i. hitro pokvarljiva živila. Sem spadajo mleko in mlečni izdelki, meso in mesni izdelki, jajca, ribe, sladice itn., kar pa seveda ne pomeni, da se ne moremo okužiti tudi z drugimi živili,« pojasnjuje sogovornica z NIJZ.

Doba inkubacije, torej čas od okužbe do izbruha bolezni, traja od 6 do 72 ur. Salmonele se širijo s stikom z okuženimi in obolelimi, redko pa se lahko okužimo tudi s pitjem vode. Za okužbo smo dovzetni vsi, občutljivejši pa so tisti, ki prejemajo zdravila za zmanjšanje kislosti želodca, in osebe z oslabljeno odpornostjo.



Kot rečeno, se prvi znaki okužbe pojavijo že po nekaj urah, in sicer kot akutno vnetje prebavil: pojavijo se driska, bolečine v trebuhu, lahko tudi bruhanje in povišana telesna temperatura, pojasnjujejo na NIJZ. Driska je lahko vodena ali krvava s sluzjo. Težave pri večini obolelih postopoma izzvenijo v nekaj dneh, pri ljudeh s kroničnimi boleznimi pa lahko vztrajajo več tednov. Ob zapletih, ki so sicer redki, lahko bakterija preide v kri in povzroči sepso. Pri zdravljenju običajnih simptomov je nujno nadomeščanje izgubljenih tekočin, bolniki morajo uživati lahko hrano; če jim grozi dehidracija, je treba poiskati zdravniško pomoč, dokler trajajo prebavne težave, je nujno okrevanje v domačem okolju.

Kjer pa so seveda nujni strogi higienski ukrepi, da se prepreči širjenje bakterije, predvsem temeljita higiena, torej umivanje rok in čiščenje sanitarij ter površin, ki bi se lahko okužile s kontaminiranimi izločki. Starši naj pri tem priskočijo na pomoč otrokom, zlasti pred obroki in po opravljeni potrebi.

Hladno naj bo hladno, toplo pa toplo

Najbolje pa je seveda salmonelozo preprečiti, dosledna preventiva pa je ključna zlasti v toplejših mesecih. »Pri pripravi živil smo pozorni, da ne onesnažimo čistih površin in pribora, s katerim pripravljamo že gotova živila, ki jih toplotno ne obdelujemo več,« opozarja mag. Grilčeva. »Surovo meso režemo na posebni deski s posebnim priborom. Na isto desko ne polagamo drugih živil, npr. zelenjave, ki jo pred zaužitjem samo narežemo.« Živila je nujno ustrezno shranjevati: hitro pokvarljiva hranimo v hladilniku pri temperaturi, nižji od 4 stopinj Celzija. Surova se v hladilniku ne smejo dotikati tistih, ki so že pripravljena za uživanje. Živil nikoli ne puščamo na prostem več kot eno uro, za prenos hrane pa obvezno uporabljamo ustrezne termo torbe ali vrečke. Jedi, ki naj bi jih uživali hladne, naj bodo vedno hladne, jedi, ki jih je treba toplotno obdelati, morajo biti vedno pripravljene pri ustrezni temperaturi. Vse kuhinjske pripomočke tudi čim prej temeljito pomijemo.

Kot rečeno, pa za salmonele niso privlačna le živila živalskega izvora, nekoč so bili v ospredju predvsem jajca in perutnina, ampak so nevarnosti tudi drugje, še sklene sogovornica z NIJZ: »V preteklosti so netifusne salmoneloze povezovali predvsem z živili živalskega izvora, danes pa vemo, da se lahko prenašajo tudi prek onesnaženega sadja in zelenjave, tudi začimbe so bile že vzrok za izbruh bolezni!«