VZROKI
Vzroki, da nekomu smrdi iz ust, so večinoma jasni
V večini primerov je zadah mogoče odpraviti z nekaj reda in discipline.
Odpri galerijo
Obloge na jeziku je treba redno odstranjevati. FOTO: Andreypopov/Getty Images
Mnogi se ustnega zadaha sploh ne zavedajo, drugi si o njem ne upajo govoriti. Največkrat nedolžna tegoba je nerazumljivo tabu tema, čeprav marsikoga v družbi spravlja v nelagodje ter mu kvari užitke, kot je sproščen pogovor, tudi poljubljanje.
Halitoza, kot se strokovno reče težavi, je lahko prehodna ali kronična; prva, kot pove ime, po določenem času oziroma odpravi vzroka mine, druga pa se redno pojavlja. Razlogi za ustni zadah največkrat izhajajo iz ustne votline, najpogosteje gre za posledico razmnoževanja bakterij v ustni votlini zaradi pomanjkljive higiene: bakterije se namreč prehranjujejo z beljakovinami in pri razgradnji se sproščajo žvepleni hlapi, ki povzročajo neugoden zadah.
Bakterije se najraje zadržujejo na razpokanem in hrapavem jeziku, polnem oblog, saj se tam najlažje razmnožujejo. Slaba higiena povzroča tudi vnetja dlesni in obzobnih tkiv, pri čemer se širijo obzobni žepki, v katerih hrana lažje zastaja in pripomore k širjenju bakterij.
Tudi suha usta so lahko kriva za neprijeten zadah; zaradi nekaterih zdravil in kajenja je sline bistveno manj, krivo je lahko tudi dihanje skozi usta, in bakterije se ne odplakujejo sproti iz ust. Česen in čebula ravno tako spravljata v zadrego, tako tudi preveč kave, saj usedlina obtiči v ustni votlini in jo izsuši. Ko je le mogoče, namesto kave izberemo čaj! Ali pa vodo z limono, limonska kislina namreč nevtralizira bakterije in odpravi neprijeten vonj. Izogibamo se alkoholu, ki izsušuje ustno sluznico, tudi kajenju.
Zdrava prehrana z veliko sadja in zelenjave pomaga v boju proti zadahu, saj spodbudi izločanje sline; pomaga žvečenje žvečilnega gumija, kratkotrajno, seveda, pa tudi mete in peteršilja. Zobe si umivamo najmanj dvakrat na dan in pri tem ne pozabimo na medzobne prostore ter jezik, pri izbiri ustne vode pa se izogibamo tistim, ki vsebujejo alkohol.
Kot rečeno, so za slab zadah največkrat krive naše slabe navade, če pa kljub redu in disciplini ta vztraja, se velja posvetovati s strokovnjakom. Krivi so lahko refluks, torej vračanje želodčne kisline v požiralnik, hudo vnetje dlesni, mandljev, žrela ali sinusov, vnetje požiralnika, sladkorna bolezen, obolenje pljuč, ledvic ali jeter.
Bakterije se hitro množijo
Halitoza, kot se strokovno reče težavi, je lahko prehodna ali kronična; prva, kot pove ime, po določenem času oziroma odpravi vzroka mine, druga pa se redno pojavlja. Razlogi za ustni zadah največkrat izhajajo iz ustne votline, najpogosteje gre za posledico razmnoževanja bakterij v ustni votlini zaradi pomanjkljive higiene: bakterije se namreč prehranjujejo z beljakovinami in pri razgradnji se sproščajo žvepleni hlapi, ki povzročajo neugoden zadah.
Pomagajo tudi zelišča. FOTO: Mabe123/Getty Images
Bakterije se najraje zadržujejo na razpokanem in hrapavem jeziku, polnem oblog, saj se tam najlažje razmnožujejo. Slaba higiena povzroča tudi vnetja dlesni in obzobnih tkiv, pri čemer se širijo obzobni žepki, v katerih hrana lažje zastaja in pripomore k širjenju bakterij.
Žvečite meto in peteršilj
Tudi suha usta so lahko kriva za neprijeten zadah; zaradi nekaterih zdravil in kajenja je sline bistveno manj, krivo je lahko tudi dihanje skozi usta, in bakterije se ne odplakujejo sproti iz ust. Česen in čebula ravno tako spravljata v zadrego, tako tudi preveč kave, saj usedlina obtiči v ustni votlini in jo izsuši. Ko je le mogoče, namesto kave izberemo čaj! Ali pa vodo z limono, limonska kislina namreč nevtralizira bakterije in odpravi neprijeten vonj. Izogibamo se alkoholu, ki izsušuje ustno sluznico, tudi kajenju.
Bakterije se najraje zadržujejo na razpokanem in hrapavem jeziku, polnem oblog, saj se tam najlažje razmnožujejo.
Zdrava prehrana z veliko sadja in zelenjave pomaga v boju proti zadahu, saj spodbudi izločanje sline; pomaga žvečenje žvečilnega gumija, kratkotrajno, seveda, pa tudi mete in peteršilja. Zobe si umivamo najmanj dvakrat na dan in pri tem ne pozabimo na medzobne prostore ter jezik, pri izbiri ustne vode pa se izogibamo tistim, ki vsebujejo alkohol.
Kajenje, alkohol in kava izsušijo usta.
Kot rečeno, so za slab zadah največkrat krive naše slabe navade, če pa kljub redu in disciplini ta vztraja, se velja posvetovati s strokovnjakom. Krivi so lahko refluks, torej vračanje želodčne kisline v požiralnik, hudo vnetje dlesni, mandljev, žrela ali sinusov, vnetje požiralnika, sladkorna bolezen, obolenje pljuč, ledvic ali jeter.
