BEZEG
Z bezgom nad prehlad in ženske bolezni
Nekoč so bezeg zelo cenili, veljal je za sveto drevo; danes najpogosteje pijemo čaj, ki ga pripravimo iz dišečih plahtastih belih cvetov.
Odpri galerijo
FOTO: Guliver/Thinkstock
Bezeg spada med najstarejše zdravilne rastline v Evropi, že Hipokrat je govoril, da lahko nadomesti vsa zdravila. Tudi nemški ljudski zdravnik Kneipp je pisal o zdravilnosti te rastline, celo priporočal je, naj raste na vsakem vrtu. Pri starih narodih je bil simbol rojstva in smrti, služil je kot zaščita pred zlimi silami. Stari Evropejci in Indijanci so z njim zdravili vnetja, prebavne motnje, zlatenico, ženske težave in gripo.
Nekoč je veljalo, da so zdravilni vsi deli rastline, dandanes pa najpogosteje uporabljamo cvetove, nekoliko manj plodove. Iz cvetov se pripravljajo sirup, čaj in liker, iz jagod pa džem, sirup, liker in vino. Cvetove nabiramo vedno v suhem vremenu, nikakor po dežju, uporabimo jih lahko takoj, ali pa jih posušimo. Bezgovi cvetovi so bogati z glikozidi, tanini, flavonoidi, karoteni, rutinom in vitamini C, plodovi (majhne črne jagode) še z vitaminoma A in B, pa alkaloidi, karoteni in tanini.
Večino zdravilnih vsebnosti pripisujejo flavonoidom, močnim antoksidantom, ki ščitijo celice pred poškodbami. Bezeg je velik zaveznik pri preprečevanju gripe in prehladov, saj krepi imunski sistem in spodbuja potenje: še danes namreč velja, da se je ob gripi ali prehladu koristno preznojiti. Raziskave kažejo, da bezgove učinkovine kot spodbujevalci potenja delujejo le ob povišani temperaturi, sicer pa ne, potimo se pač zato, ker smo popili nekaj vroče tekočine.
Deluje protivirusno, protivnetno, protimikrobno, deluje tudi hepatoprotektivno, kar pomeni, da ščiti jetra; koristil naj bi pri astmi oziroma težavah zgornjih dihalnih poti, saj lajša dihanje, pomaga pri izločanju sluzi pri zamašenih dihalnih poteh in lajša izkašljevanje pri mokrem, produktivnem kašlju, deluje tudi razstrupljevalno, saj pospešuje izločanje strupov iz limfnih žlez, njegovo diuretično delovanje pa koristi tudi ledvicam. Jagode izboljšujejo prehrano, saj vsebujejo vlaknine, skrbele naj bi tudi za zdravje srca, saj vsebujejo kalij, ki uravnava krvni tlak.
Po nekaterih podatkih naj bi bezeg uravnaval holesterol ter nižal sladkor v krvi ter krepil kosti oziroma preprečeval osteoporozo, saj vsebuje kalcij in kalij. Pomagal naj bi tudi pri aknah in kožnem osipu, uporablja se v kremah proti kožnim pegam in madežem, zaradi vsebnosti flavonoidov in vitamina A pa bo koža bolj sijoča. Čaj iz bezgovih listov čisti kri in je najboljše sredstvo za čiščenje kože.
Nekoč je veljalo, da so zdravilni vsi deli rastline, dandanes pa najpogosteje uporabljamo cvetove, nekoliko manj plodove. Iz cvetov se pripravljajo sirup, čaj in liker, iz jagod pa džem, sirup, liker in vino. Cvetove nabiramo vedno v suhem vremenu, nikakor po dežju, uporabimo jih lahko takoj, ali pa jih posušimo. Bezgovi cvetovi so bogati z glikozidi, tanini, flavonoidi, karoteni, rutinom in vitamini C, plodovi (majhne črne jagode) še z vitaminoma A in B, pa alkaloidi, karoteni in tanini.
Večino zdravilnih vsebnosti pripisujejo flavonoidom, močnim antoksidantom, ki ščitijo celice pred poškodbami. Bezeg je velik zaveznik pri preprečevanju gripe in prehladov, saj krepi imunski sistem in spodbuja potenje: še danes namreč velja, da se je ob gripi ali prehladu koristno preznojiti. Raziskave kažejo, da bezgove učinkovine kot spodbujevalci potenja delujejo le ob povišani temperaturi, sicer pa ne, potimo se pač zato, ker smo popili nekaj vroče tekočine.
Bezgov čaj lahko pijemo tudi za žejo, dodamo mu malo limone in medu. FOTO: GettyImages
Deluje protivirusno, protivnetno, protimikrobno, deluje tudi hepatoprotektivno, kar pomeni, da ščiti jetra; koristil naj bi pri astmi oziroma težavah zgornjih dihalnih poti, saj lajša dihanje, pomaga pri izločanju sluzi pri zamašenih dihalnih poteh in lajša izkašljevanje pri mokrem, produktivnem kašlju, deluje tudi razstrupljevalno, saj pospešuje izločanje strupov iz limfnih žlez, njegovo diuretično delovanje pa koristi tudi ledvicam. Jagode izboljšujejo prehrano, saj vsebujejo vlaknine, skrbele naj bi tudi za zdravje srca, saj vsebujejo kalij, ki uravnava krvni tlak.
Po nekaterih podatkih naj bi bezeg uravnaval holesterol ter nižal sladkor v krvi ter krepil kosti oziroma preprečeval osteoporozo, saj vsebuje kalcij in kalij. Pomagal naj bi tudi pri aknah in kožnem osipu, uporablja se v kremah proti kožnim pegam in madežem, zaradi vsebnosti flavonoidov in vitamina A pa bo koža bolj sijoča. Čaj iz bezgovih listov čisti kri in je najboljše sredstvo za čiščenje kože.
