Z dolenjskimi štruklji se je sladkal tudi škof Andrej Saje (FOTO)
»Štruklji so bili skoraj vsak teden na jedilniku, v mladosti smo jih jedli v postnem času vsak petek. Doma smo pripravljali vzhajane. Gospodinje so bile praktične. Med peko kruha so odtrgale kos testa, ga razvaljale in potresle z orehi,« se je svojih mladih dni v Suhi krajini spomnila Janja Klemenčič.
Primožila se je v Goriško vas v občini Mirna Peč, kjer so daleč naokoli znani po štrukljih. Tudi ali predvsem zato je minuli vikend potekala državna razstava in ocenjevanje štrukljev iz vlečenega in kvašenega testa, pripravile so jo marljive članice Društva podeželskih žena Mirna Peč.
Vsi nagrajeni
»Pred leti smo razmišljale, s katero tipično jedjo bi se predstavile na lokalni in državni ravni. Pa smo si bile hitro enotne – to so štruklji,« pove Jelka Krivec, ki vodi domače društvo, temu je uspelo pripraviti že šesto zaporedno razstavo. Jim jo je pa covid-19 spet malce zagodel – lani in letos so razstavo pripravili maja, ko je pri vseh hišah že veliko dela zunaj, a so se marljive gospodinje vseeno odzvale povabilu.
»Letos smo v ocenjevanje dobili 41 vzorcev, 19 je bilo zlatih, 22 pa srebrnih, nagradili smo vse. Bera je bila nekaj posebnega, saj se pojavljajo novi okusi oziroma sestavine. Tako so tu na ogled štruklji s skuto in jurčki, pa s kostanjem, prisotna je tudi kombinacija ajdove kaše in skute, pa korenček in bučna semena,«nadaljuje Krivčeva. Vzorce je ocenjevala komisija, v kateri so bili Irena Ule, Janez Turk in Anica Pajer, Marta Lužar in Ani Parkelj pa sta poskrbeli za dekoracijo razstavnega prostora.
Čeprav so bili vsi štruklji nagrajeni, so nekateri odstopali. Renata Povše iz Goriške vasi je za prave tipičnih dolenjskih štrukljev prejela vseh 30 možnih točk in tako postala absolutna zmagovalka: »Uporabila sem vlečeno testo, cvrtje, peteršilj in domačo smetano. Testo sem pustila počivati, nato sem ga razvlekla, vmes pa pripravila nadev. Jajca sem razžvrkljala, potem pa naredila cvrtje na vroči masti. Posebej sem popražila krušne drobtine, jih zmešala z jajci, dodala smetano in vse skupaj razmazala po razvaljanjem testu. Posula sem s nasekljanim peteršiljem in zvila. V kropu sem jih kuhala 20 do 25 minut.«
Povedala je tudi, da se je priprave štrukljev naučila od tašče, danes pa dela na domači kmetiji, ob tem je zaposlena v knjigovodstvu Gozdnega gospodarstva Novo mesto. Na razstavi je sodelovala s še enim primerkom: ajdovimi štruklji s skuto in bučnimi semeni.
Tekmovanja se je udeležil tudi Jože Senegačnik, ki je za štrukelj s suhimi hruškam in skuto prejel zlato priznanje. »Idejo sem dobil, ker delam že potice iz suhih hrušk, ki jih uporabim namesto orehov, ti dražijo želodec, hruške ga ne. Pa tudi naši štruklji so malce drugačni kot dolenjski: narejeni so bolj na sladko. Tak štrukelj ima rada tudi moja sladkosnedna žena.«
Hrana povezuje
»Hrana nas povezuje in gradi občestvo, ko se srečujemo v cerkvi. Tista prva srečanja potekajo ob hrani ob domači mizi. Hrana je tista, ki spodbuja k dialogu, gradnji družinskega ognjišča. Ko koga povabimo k sebi, mu ponudimo, kar imamo,« je v svojem nagovoru povedal novomeški škof Andrej Saje, po rodu Mirnopečan.
»Obisk škofa nam pomeni veliko. Ponosne smo nanj, ponosne smo, da prihaja iz naših krajev, je pravi človek na pravem mestu. Hvaležni smo njegovi sestri Marjeti, ki je pomagala pri vsej koordinaciji,« je dejala Jelka Krivec. Slovesnosti v Muzeju Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka se je udeležil tudi domači župnik Janez Rihtaršič.
vzorcev so ocenili.
»Dobre sestavine, spretne roke in veliko srce so tisto, kar je potrebno za dober štrukelj. Če nekaj delamo s srcem, nam uspe. Res pa je, da so gospodinje preveč kritične do svojih izdelkov in jih zato ne prinesejo na razstavo,« je v v imenu strokovne komisije povedala podpredsednica Zveze kmetic Slovenije Nežika Režek. Zbrane je pozdravil tudi podžupan občine Mirna Peč Damjan Zupančič. Za konec smo še slišali: štrukelj je gospod, ki paše povsod!
