Z gibanjem nad diabetes

Današnji dan je namenjen ozaveščanju o sladkorni bolezni, eni najpogostejših kroničnih bolezni sodobnega časa, ki terja nenehno skrb za zdravje, spremljanje krvnega sladkorja in zdrav življenjski slog, poudarjajo strokovnjaki. Po najnovejših podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje, in sicer za leto 2023, je v Sloveniji živelo 149.160 ljudi z znanim diabetesom, kar je 3920 več kot v letu 2022 in 7318 več kot v letu 2021. V minulem letu je začelo na novo prejemati zdravila za sladkorno bolezen 12.242 ljudi, med njimi je več moških kot žensk.

»Poglavitni vzrok za sladkorno bolezen tipa 1 je popoln propad trebušne slinavke. To je bolezen, ki je daleč najpogostejša oblika sladkorne bolezni v otroštvu in mladostništvu, seveda pa se lahko pojavi v kateri koli starosti,« pojasnjuje doc. dr. Jelka Zaletel, dr. med., spec. interne medicine, z UKC Ljubljana in NIJZ. »V ozadju je genetska nagnjenost. Obstajajo sicer načini, kako med otroki in mladostniki najti tiste, ki imajo večje tveganje za pojav sladkorne bolezni tipa 1, a se ta presejalni program šele uvaja.«

»Zdravniki si prizadevamo z bolniki iskati kompromise, da jim omogočimo življenje, kakršno si želijo,« pojasnjuje doc. dr. Jelka Zaletel. FOTO: Osebni arhiv

Pri sladkorni bolezni tipa 2 obstajajo številni mehanizmi povišanja krvnega sladkorja, skupni rezultat pa je premalo inzulina glede na potrebe telesa. »Značilno je, da se delovanje slinavke z leti slabša in je čedalje manj zmogljiva. Tip 2 je v odrasli dobi mnogo pogostejši od tipa 1, sploh pa je okoli 90 odstotkov primerov sladkorne bolezni tipa 2. Večina vzrokov za diabetes tipa 2 je genetskih, z ugodnim življenjskim slogom, torej s skrbjo za telesno težo in gibanje ter uživanjem hrane z vlakninami, pa jo lahko odložimo na kasnejše obdobje. Seveda ni enako, ali zboliš pri 40. ali 80. letu; sladkorna bolezen, diagnosticirana v starosti, namreč ne poslabša kakovosti življenja.«

Zdrave odločitve

Dednost je izjemno pomemben dejavnik tveganja, torej bi morali biti tisti, katerih starši ali krvni sorodniki v prvem kolenu imajo sladkorno bolezen, občutno previdnejši. V preventivnem smislu lahko veliko naredimo z večjo skrbjo za zdravje – a kot opozarja sogovornica, niti tukaj nimamo vedno vajeti v svojih rokah: »V preventivni medicini nikoli ne valimo krivde na posameznika. V ozadju bolezni so lahko zelo pomembni socioekonomski dejavniki, izobrazba, prihodki, zaposlenost, ki nam lahko otežujejo zdrave izbire. Ključni so tudi kontekstualni vidiki, okoliščine, v katerih živimo in zaradi katerih nam morda preventivni pregledi in zdrava živila niso enostavno dostopni. Morda denimo okolica našega doma ni takšna, da bi nas vsak dan vabila na sprehod.«

Vsekakor pa si prizadevamo za kar se da zdrave odločitve. Čezmerna telesna masa in debelost v otroštvu sta pomembna dejavnika tveganja za pojav sladkorne bolezni tipa 2 v odrasli dobi. V 2023. je bil med dečki delež posameznikov s čezmerno telesno maso 17,4-odstoten, z debelostjo 5,9-odstoten in z morbidno debelostjo 1,6-odstoten. Delež je pri deklicah le nekoliko manjši, v vseh kategorijah. Še vedno pa ostaja 21,5 odstotka prebivalcev nezadostno telesno dejavnih, delež je v vseh starostnih obdobjih večji pri ženskah. Delež oseb z nezadostnim gibanjem je pri osebah s sladkorno boleznijo višji kot pri osebah brez sladkorne bolezni (30-odstoten).

Medeni tedni

»Diagnoza sladkorne bolezni tipa 1 pomeni dosmrtno zdravljenje oziroma nadomeščanje inzulina. Pri nekaterih se lahko pojavi obdobje, ko inzulina skoraj ne potrebujejo, to so medeni tedni ali meseci, a se to obdobje konča. Za tip 2 velja enako, saj defekt na slinavki ostaja in ni zanesljivih načinov, kako izboljšati njeno delovanje. Lahko pa z nekaterimi pristopi izboljšamo občutljivost telesa, da se na to količino inzulina, ki ga slinavka zmore izdelati, odzove tako močno, da se vzpostavi normalna koncentracija sladkorja. Zdravniki si prizadevamo z bolniki iskati kompromise, da jim, kolikor je mogoče, omogočimo življenje, kakršno si želijo. Breme bolezni je namreč veliko, nenehno si je treba meriti sladkor in odmerjati inzulin, nato se pojavijo še drugi dvomi, ali bom lahko imel otroke, kaj če oslepim ...«

Strokovnjaki ob svetovnem dnevu v ospredje med drugim postavljajo pomen udeležbe na preventivnih pregledih, izboljšanja diagnostike, vključitve edukacijskih programov v primarno zdravstvo in možnosti preprečevanja diabetične retinopatije; diabetes je še vedno vodilni vzrok za slepoto ali slabovidnost pri odraslih, če zanemarimo poškodbe.