Z jogo vplivamo tudi na čustva, um in duha

Joga je starodavna znanost in umetnost, ki temelji na povezanosti telesa, uma in duha. Ker je na pot joge v tisočletni zgodovini stopilo že mnogo učiteljev, so tudi pri nas prisotni sledilci različnih modrecev, vadimo lahko različne vrste, od hatha, raja, kundalini, vroče, leteče in drugih zvrsti joge,« pojasnjuje Tadeja Rajer, mag. farm. in učiteljica joge.

»Zato danes težko najdemo izgovor, da ni možno vaditi, saj imamo pestro izbiro in prav vsak lahko najde ustrezno zvrst ali učitelja zase. Bi me pa veselilo, sploh v času novih izzivov, da bi jo spoznavali še globlje, saj ponuja veliko več kot samo fit telo.« Vsekakor zdaj ne smemo preslišati notranjega klica po umiritvi in sprostitvi, pri tem je joga lahko naša odlična zaveznica.

»Joga ponuja številne praktične metode, s katerimi vplivamo ne le na telo, temveč tudi na čustva, um in posledično na duha. Starodavne tehnike so izjemno koristne, saj pomagajo prebroditi marsikatero težavo, predvsem v pandemskem obdobju. Čeprav so na prvi pogled nekateri položaji pri jogi povsem enostavni, pa vadba usklajuje delovanje notranjih organov, harmonizira čustva, krepi imunski sistem in povečuje raven energije.

Z redno vadbo se tako okrepimo, regeneriramo in sprostimo, kar pripomore k varovanju zdravja oziroma lahko podpre proces zdravljenja,« poudarja sogovornica, zadovoljna, da je z jogo do boljšega počutja pomagala že mnogim. »Ali veste, koliko ljudi se je v tem času zahvalilo, da poznajo vsaj eno tehniko, ki jim je koristila in pomagala, da so ostali zdravi ali pri zdravi pameti! Tudi sama lahko rečem, da med pandemijo s pridom uporabljam vse jogijske prijeme, kar jih poznam.

Samo predstavljam si lahko, kako se počuti v tem obdobju posameznik, ki ne pozna nobene metode bodisi za krepitev telesa in imunskega sistema bodisi za obvladovanje čustev ali sprostitev, hkrati pa je soočen z negotovo situacijo, morda prestrašen, bolan, izoliran ali osamljen. Takšne situacije vidimo v jogi kot priložnost za rast – saj poznate rek, kar ne ubije, okrepi, sploh duha. A če ne poznamo načina, kako se soočiti z izzivi, je to velik problem, ki lahko povzroči dolgoročne fizične ali psihične posledice.«
 

Ohranjamo zdravo ravnovesje

Ena od posledic pandemije je nedvomno upad telesne pripravljenosti, saj smo to vajeni uriti na prostem, v telovadnicah, med skupinsko vadbo: a zdravstvena kriza nam vse to zdaj onemogoča, zato je nujno najti druge načine krepitve našega telesa in vzdržljivosti. Kdor pozna jogo, teh težav nima, jogijski položaji so namreč odlični za ohranjanje fizične kondicije in gibljivosti, pri tem pa podpiramo tudi imunski sistem, nadaljuje Rajerjeva.


»Tu bi predvsem poudarila vadbo sklopa položajev, ki se izvajajo zapovrstjo, na primer pozdrav soncu. V jogijski praksi poznamo tudi tehnike, s katerimi fizično očistimo dihalne poti in preprečujemo oziroma zmanjšujemo verjetnost okužb. Tehnike se bo mogoče v kratkem naučiti prek spleta oziroma spremljati tudi v Slovenskih novicah. Stres in stiske lahko uspešno odpravljamo z določenimi vadbenimi položaji, na primer s položajem zajca, junaka ali zasuka s poglobljenim dihanjem. Z vadbo določenih položajev, kot je na primer drevo, se spomnimo kakovosti ravnovesja, s katerim je možno v viharnih časih občutiti, da smo kot stabilno drevo. Če zapiha veter, kot nas je zamajala pandemija, in smo fleksibilni, se samo sklonimo, ne pa zlomimo, in ostanemo trdnega duha.«

Še pomembnejše pa so tehnike, ki pomagajo obvladovati stres in stiske, obenem pa krepijo zdravje: to so dihalne tehnike, tehnike z zvokom, npr. petje manter in meditacija. »Tu je pomembno izpostaviti terapevtsko meditacijo, ki ne pomeni meditacije s sedenjem v lotosovem položaju, kot si predstavlja večina, temveč gre za t. i. aktivne, osho meditacije, ki so prilagojene sodobnemu človeku in so odlične za odpravljanje fizičnih ali psihičnih težav. S kombinacijo vseh naštetih tehnik, torej od vadbe položajev, ki krepijo telo, do meditacije, ki krepi duha, se lahko umirimo, ostanemo v ravnovesju, občutimo samega sebe in iz tega spoznanja živimo harmonično in zdravo tudi v negotovih časih.«


Kdor je že kdaj obiskoval tečaj joge in pozna napotke za varno izvedbo položajev, lahko te izvaja sam.

»Za neizkušene pa je vsaj na začetku pomembno, da jogijske položaje izvajajo bodisi prilagojeno bodisi pod nadzorom, predvsem zaradi varnosti. Začetnikom bi svetovala postopnost, previdnost, prilagajanje trenutnim zmožnostim in budno opazovanje od samega začetka. In seveda vztrajnost. Zlato vodilo vadbe naj bo nenasilje, položaje naj izvajajo nežno, z ljubeznijo do lastnega telesa. Če začenjamo sami doma, si je dobro izbrati miren, čist prostor, ki je kot zatočišče, tempelj. Prijeten ambient in posebno vzdušje, ker se vračamo domov, k samemu sebi, lahko pričaramo tudi s kakšno posebno lučko ali svečko.«


Joga pa je lahko v pandemskih časih tudi odrešiteljica, še sklene sogovornica: »Večkrat sem se pohecala, da trenutne razmere za osebe, ki vadijo jogo, niso tako veliko breme, kajti ravno iz joge in meditacije smo navajeni ostati v centru, biti tukaj in zdaj ter iz tega centra tudi delovati, v zdravju ali bolezni. Znan nam je občutek, kako je biti sam, a ne osamljen, ko si preprosto najboljši prijatelj s samim seboj, ne glede na zunanje okoliščine. Tako da lahko postane joga tudi življenjski slog, ki zlasti koristi v izrednih razmerah. Zdi se mi, da bi bil svet veliko lepši, če bi znal to občutiti vsakdo. In v veselje bi mi bilo, če bi mi uspelo te izkušnje deliti z vsemi, posebno tistimi, ki jih v tem času najbolj potrebujejo.«