Z literaturo nad demenco
Demenca je, kot so jo že pred časom označili strokovnjaki, grozeča epidemija 21. stoletja, saj je iz leta v leto več diagnosticiranih bolnikov z alzheimerjevo boleznijo. Ta prinese velik upad miselnih sposobnosti, ki bistveno moti funkcioniranje in življenje obolelih. Resno prizadene spomin, občutek za čas in orientacijo v prostoru. Oblik bolezni je sicer več vrst, večini pa je skupno, da možgani sčasoma vse bolj propadajo.
Vse večji porast demence v družbi gre po eni strani pripisati staranju prebivalstva, po drugi pa je pred desetletji veljalo, da je to le neka oblika senilnosti, ki je vsesplošni pojav staranja – z leti pač človek začne pozabljati. Zdaj je drugače. A še vedno ostaja ključno vprašanje, kaj povzroča demenco, in predvsem iskanje odgovorov, kako jo preprečiti in zdraviti. Uspešnega zdravila znanost žal še ni ponudila, je pa znanih vse več načinov, kako preprečevati hitrejši potek bolezni in kako z obolelimi ravnati.
Vzame najpomembnejše
Temu pojavu se je podrobno posvetila tudi Petra Boh, univerzitetna diplomirana socialna delavka, avtorica knjig s področja demence in urednica spletnega portala eDemenca. Raziskovanje tega področja je pravzaprav postalo njeno poslanstvo. »Preprosto sem želela vedeti več, razumeti bolezen, ki človeku vzame najpomembnejše – spomine, življenjske izkušnje in znanje, ki si jih človek shranjuje v možgane vse življenje,« pravi. Zdrav in aktiven način življenja sta pomembna za preprečevanje bolezni. »Vse bolj se kaže tudi pomen miselne stimulacije, ki ne temelji samo na uporabi tehnologije (televizija, radio, telefon), ampak predvsem na branju knjig, igranju družabnih iger, reševanju križank, barvanju pobarvank, ročnih spretnostih, plesu, petju,« poudarja sogovornica in doda, da so se kot zelo učinkovite pokazale terapije, kot so glasbena, likovna, umetnostna, terapija z živalmi, aromaterapija in podobne sproščujoče aktivnosti. Tudi sama se je lotila pomoči dementnim skozi literaturo.
Posameznikom literatura pomaga predvsem spoznati, da v svojih življenjskih izkušnjah niso sami in da se jim ni treba učiti le iz svojih napak, ampak lahko zapisano znanje preizkusijo in prenesejo v svoje življenje prek idej, uspehov in trikov, ki so pomagali drugim svojcem do uspešnega življenja z demenco.
Otrokom je težko pojasniti, zakaj babica ali dedek vse pozabljata.
Zadnja knjiga, ki jo je izdala, je Spominobarvanka. Gre za knjižno posebnost, prvo pobarvanko na slovenskem tržišču s slovensko motiviko, ki je ustvarjena izključno za starejše ter osebe z demenco v začetni ter vmesni fazi bolezni. »Ideja o Spominobarvanki je nastajala in se razvijala približno dve leti. Želela sem, da bi bile ilustracije sestavljene iz motivov dejanskega življenja, izročila in navad slovenskega človeka, ki bi prebudile čustva, spomine in ustvarile most med starejšo osebo in svojcem, vnukom, prostovoljcem, ali zaposlenim, prek obujanja zgodb,« pojasni Bohova.
Pobeg v otroštvo
Posebnost Spominobarvanke je, da gre za enostavno barvanje, ki so ga bili nekoč že vsi deležni. »Vsi odrasli smo nekoč v življenju barvali, zato nam je vsem takšna aktivnost domača in jo lahko zelo lepo vpeljemo v življenje starejših,« pravi avtorica. Ilustracijam, ki jih je ustvarila Andreja Karba, je priložen priročnik z navodili za uporabo, ki aktivno vodi k maksimalni uporabi pobarvanke v namen sprostitve, samoizražanja, obujanja spominov, druženja, aktivacije uma in spodbujanja komunikacije.
O demenci se mora veliko naučiti ne le stroka, ampak predvsem svojci, saj nanje pade največje breme. Tudi otrokom je večkrat težko pojasniti, zakaj babica ali dedek vse pozabljata, v naprednejši obliki bolezni pa niti nikogar več ne prepoznata. »Zato sem, recimo, izdala poučno otroško knjigo Babica Marica razmišlja drugače, ker sem želela na lahkoten način približati demenco otroku, staršem pa predvsem pomagati pri ustrezni razlagi te bolezni.« Bohova sklene, da je krasno, če osebi z demenco omogočimo, da se še naprej ukvarja s svojimi hobiji, ki ji prinašajo veselje in sprostitev. »Toplo pa bi priporočila tudi alternativne terapije, kot so glasbena, umetnostna in likovna, aromaterapija, barvna terapija, terapija z živalmi in podobno.«
