Z mlekom proti možganski kapi
Nova študija iz Oxforda kaže, da mlečni izdelki pomagajo zmanjševati možnost za ishemično možgansko kap
Odpri galerijo
Po novi študiji sodeč bi jajca lahko povečevala tveganje za možgansko kap. FOTO: Guliver/Getty Images
Mleko in mlečni izdelki so zadnja leta pogosto tarča zaradi domnevno povsem nekoristnih učinkov na naše telo, po prepričanju nekaterih naj bi bili celo povsem neprimerni za človeško črevesje, a zadnja študija je sprožila nove razprave v znanstvenih krogih. Univerza v Oxfordu je namreč spremljala prehranske navade in zdravstveno stanje več kot 400.000 ljudi ter odkrila zanimive vplive mlečnih izdelkov na pojavnost možganske kapi.
Mleko, sir in jogurt so izjemno močan dejavnik pri preprečevanju najpogostejše oblike možganske kapi, ishemične, ki lahko nastane tudi zaradi krvnega strdka: kot so pokazali izsledki študije, je vsak kozarec mleka na dan zmanjšal možnost kapi za pet odstotkov, vsak lonček jogurta pa za devet. Strokovnjaki iz Oxforda so v študijo zajeli del prebivalcev iz devetih evropskih držav, izsledki pa so potrdili tudi dragoceno vlogo vlaknin iz sadja in zelenjave, ki ugodno vplivajo na možgane; 200 g sadja in zelenjave na dan zmanjša možnost za ishemično možgansko kap za kar 13 odstotkov.
A pozitivni učinek mleka in mlečnih izdelkov jih je vendarle presenetil, sploh glede na številne domneve, da takšna živila v resnici škodujejo srčno-žilnemu sistemu zaradi morebitne visoke vsebnosti maščob. A izsledki se povsem ujemajo z rezultati druge študije, ki pa je pokazala, da jedilniki z mlečnimi izdelki pomagajo pri uravnavanju krvnega pritiska, in glede na to, da je visok krvni tlak eden od pomembnih dejavnikov tveganja za možgansko kap, se mleku očitno nikakor ne gre izogibati. Zanimivo, študija pa se ni dobro končala za ljubitelje jajc: 20 g tega živila na dan, torej približno tretjina večjega jajca, namreč poveča možnosti za hemoragično možgansko kap, tisto obliko, pri kateri ena od žil zakrvavi, za neverjetnih 25 odstotkov. Goreči zagovorniki jajca za zajtrk bodo torej morali znova počakati na nove teorije; dolga leta so bila namreč jajca osovražena zaradi domnevno prevelike vsebnosti holesterola in torej škodljivega učinka na srce in ožilje, potem pa so jim le priznali visoko hranljivo vrednost, vsebnost vitamina D in selena, sposobnost uravnavanja krvnega tlaka in antioksidativne lastnosti.
Jajca so se znova znašla v nemilosti.
Mleko, sir in jogurt so izjemno močan dejavnik pri preprečevanju najpogostejše oblike možganske kapi, ishemične, ki lahko nastane tudi zaradi krvnega strdka: kot so pokazali izsledki študije, je vsak kozarec mleka na dan zmanjšal možnost kapi za pet odstotkov, vsak lonček jogurta pa za devet. Strokovnjaki iz Oxforda so v študijo zajeli del prebivalcev iz devetih evropskih držav, izsledki pa so potrdili tudi dragoceno vlogo vlaknin iz sadja in zelenjave, ki ugodno vplivajo na možgane; 200 g sadja in zelenjave na dan zmanjša možnost za ishemično možgansko kap za kar 13 odstotkov.
Strokovnjaki mleku in mlečnim izdelkom niso pripisovali tako pomembne vloge. FOTO: Guliver/Getty Images
A pozitivni učinek mleka in mlečnih izdelkov jih je vendarle presenetil, sploh glede na številne domneve, da takšna živila v resnici škodujejo srčno-žilnemu sistemu zaradi morebitne visoke vsebnosti maščob. A izsledki se povsem ujemajo z rezultati druge študije, ki pa je pokazala, da jedilniki z mlečnimi izdelki pomagajo pri uravnavanju krvnega pritiska, in glede na to, da je visok krvni tlak eden od pomembnih dejavnikov tveganja za možgansko kap, se mleku očitno nikakor ne gre izogibati. Zanimivo, študija pa se ni dobro končala za ljubitelje jajc: 20 g tega živila na dan, torej približno tretjina večjega jajca, namreč poveča možnosti za hemoragično možgansko kap, tisto obliko, pri kateri ena od žil zakrvavi, za neverjetnih 25 odstotkov. Goreči zagovorniki jajca za zajtrk bodo torej morali znova počakati na nove teorije; dolga leta so bila namreč jajca osovražena zaradi domnevno prevelike vsebnosti holesterola in torej škodljivega učinka na srce in ožilje, potem pa so jim le priznali visoko hranljivo vrednost, vsebnost vitamina D in selena, sposobnost uravnavanja krvnega tlaka in antioksidativne lastnosti.
