NENAVADNO
Z morsko spužvo nad bakterije
Globoko pod površjem Atlantika živi spužva, ki bi lahko rešila človeštvo pred bakterijami, odpornimi proti antibiotikom
Odpri galerijo
Ni skrivnost, da se človeštvo hitro približuje časom, ko bomo izgubili bitko z bakterijami, saj bodo postale odporne proti vsem znanim antibiotikom. Največji vzrok za to je, da ljudje ne zaužijejo predpisane količine zdravila oziroma predčasno končajo terapijo. Zelo problematična je tudi uporaba antibiotikov v kmetijstvu, saj je živina pravo gojišče odpornih mikroorganizmov. Le po zaužitju predpisane količine pomrejo vse bakterije in se odpornost ne more razviti. Kmetje so pogosto nedosledni ali poskušajo privarčevati in končajo zdravljenje, ko ocenijo, da so simptomi bolezni izginili. Obenem se antibiotiki z urinom sproščajo v okolje, kjer še vedno delujejo, čeprav razredčeni, in uničujejo naravno ravnotežje tal in voda.
Napovedi so večinoma pesimistične, je pa nedavno nekaj upanja povrnilo razkritje, da so britanski raziskovalci v globokomorski spužvi odkrili učinkovino, ki ubija bakterije. Gre za žival, ki živi več kot dva kilometra pod gladino Atlantika. Da vsebuje spužva (gre za kolonijo enoceličarjev) antibiotik, so odkrili, potem ko so jo položili na petrijevko z mešanico črevesnih bakterij ter na petrijevko z zloglasno proti antibiotikom odporno bakterijo mrsa. Na veliko veselje raziskovalcev so vse bakterije v okolici spužve propadle. Nekateri so iz navdušenja kar napovedali prihod nove dobe antibiotikov, drugi pa opozarjajo, da bo trajalo vsaj deset let, preden bodo te učinkovine na voljo zdravnikom.
A vendar obstaja še ena bakterija, ki je zelo problematična. Po letih raziskav je v začetku letošnjega leta Svetovna zdravstvena organizacija prepoznala E. coli, bakterijo, ki povzroča pljučnico in sepso, kot najverjetnejšo kandidatko za prvo, ki bo dosegla popolno odpornost proti antibiotikom.
Smrt zaradi mrseVoznik tovornjaka je umrl zaradi okužbe z mrso v bolnišnici. Tam je bil 73-letni Clifford Jenkyns zaradi operacije raka na pljučih, ki ga je dobil zaradi izpostavljenosti azbestu. Živel bi lahko še vsaj deset let, če ne bi staknil okužbe. Zaradi mrse lahko umrejo tudi najstniki in celo novorojenčki.
Zdravje in zaslužek
Farmacija je v zadnjem desetletju seveda izgubila motivacijo za raziskovanje novih antibiotikov, farmacevtski giganti so v zasebni lasti, ne zanimajo jih družbeno koristne pobude, ki prinašajo velikanske stroške in malo neposrednega dobička. Prav zaradi tega razvoj novih antibiotikov nikakor ne sledi tempu razvoja odpornosti. To seveda ni spodbudno in se bomo morda kmalu soočili z globalno epidemijo.Napovedi so večinoma pesimistične, je pa nedavno nekaj upanja povrnilo razkritje, da so britanski raziskovalci v globokomorski spužvi odkrili učinkovino, ki ubija bakterije. Gre za žival, ki živi več kot dva kilometra pod gladino Atlantika. Da vsebuje spužva (gre za kolonijo enoceličarjev) antibiotik, so odkrili, potem ko so jo položili na petrijevko z mešanico črevesnih bakterij ter na petrijevko z zloglasno proti antibiotikom odporno bakterijo mrsa. Na veliko veselje raziskovalcev so vse bakterije v okolici spužve propadle. Nekateri so iz navdušenja kar napovedali prihod nove dobe antibiotikov, drugi pa opozarjajo, da bo trajalo vsaj deset let, preden bodo te učinkovine na voljo zdravnikom.
Ima jo tretjina ljudi
Omenjene spužve, ki jih nabirajo na dnu Atlantika in nato zamrznejo s tekočim dušikom, so se razvile pred 570 milijoni let, veliko pred dinozavri. Prehranjujejo se s precejanjem morske vode. Mrsa je proti meticilinu odporen Staphylococcus aureus, torej bakterija, ki je odporna proti vrsti splošno uporabljanih antibiotikov, zaradi česar jo težko zdravimo. To bakterijo ima kar 30 odstotkov ljudi, nahaja se v nosu, pod pazduho, na ritnicah in osramju, pa se tega sploh ne zavedamo.Morilka mrsaStrokovnjaki z Univerze v Bristolu so odkrili bakterijo, znano kot bakterija 46, ki lahko ubije mrso. Vzredili so jo v laboratoriju in jo trenutno natančno proučujejo. Potekajo predklinični testi, da bi ugotovili, kako se na njene antibiotične toksine odzivajo človeške celice in kako se vede med okužbo. »Bolnikom ne smemo dati molekule, ki bi sicer pozdravila eno okužbo, a povzročila druge težave, na primer poškodovala jetra,« je pojasnil vodja preiskav dr.
Paul Race
. »Prav tako ni nujno, da bo učinkovina, ki odlično deluje v petrijevki, tako delovala tudi v človeškem telesu.«
Paul Race
. »Prav tako ni nujno, da bo učinkovina, ki odlično deluje v petrijevki, tako delovala tudi v človeškem telesu.«
Kadar pride ta mikrob v krvni obtok, začne sproščati strupe, ki so usodni za približno petino vseh okuženih. Mrso najpogosteje povezujemo z bolnišnicami in okužbami, ki nastanejo tam. Poleg tega da je bakterija zelo odporna proti zdravilom, jo težko prepoznamo, zaradi česar se z veliko hitrostjo giblje po zdravstvenih ustanovah in zunaj njih. Tudi kadar okužbo uspešno zdravimo, se za dvakrat podaljša trajanje zdravljenja v bolnišnici, kar seveda močno poveča stroške oskrbe bolnikov. Prav zaradi tega je iskanje načina uničevanja te bakterije med prioritetami sodobne medicine.
A vendar obstaja še ena bakterija, ki je zelo problematična. Po letih raziskav je v začetku letošnjega leta Svetovna zdravstvena organizacija prepoznala E. coli, bakterijo, ki povzroča pljučnico in sepso, kot najverjetnejšo kandidatko za prvo, ki bo dosegla popolno odpornost proti antibiotikom.