ODPORNOST
Za boljši imunski sistem: zelenjava na krožniku in čas zase
V teh časih je še bolj pomemben močan imunski sistem kot sicer; na svežem zraku bodimo vsaj pol ure na dan.
Odpri galerijo
Zdaj že vsi dobro vemo, da je zdrav imunski sistem pomemben za zaščito organizma pred vrsto bolezni, prve posledice porušene imunosti pa navadno občutimo v hladnejših dnevih. Zdrav obrambni sistem proizvaja protitelesa v boju proti virusom in bakterijam, ki se, ko telo prihodnjič napade isti virus, oglasijo in nas varujejo, a če je imunski sistem porušen, bo bolezen močnejša. Zato je pomembno skrbeti za odpornost, v prvi vrsti z vitamini in minerali, ki si jih zagotovimo s primerno prehrano.
Na jedilniku naj bo veliko živil, bogatih z vitaminom C in cinkom, ki sta pomembna v boju proti virusom, poleg tega je okrevanje hitrejše. Vitamina C je v naravi v izobilju, vsebujejo ga krompir, paradižnik, paprika, brokoli in špinača, pa jagodičevje, jabolka, hruške, citrusi, kislo zelje. Na krožniku naj bo veliko zelenjave in ogljikovih hidratov, sadje si privoščimo za malico, izogibajmo pa se maščobam, zlasti nasičenim in transmaščobam, ter enostavnim sladkorjem, ki lahko znižajo odpornost telesa.
Raje kot po predelanih živilih segajmo po svežih, obroke pa si pripravljajmo sproti. Uporabljamo manj soli, pa zato raje več začimb, na primer kurkumo, ki deluje protivnetno in blaži bolečine v sklepih, pa ingver, ki mu pripisujejo protivirusno in protibakterijsko delovanje, pa seveda domači česen, katerega preventivne in zdravilne vsebnosti so večkrat potrjene. Poskrbite tudi za vitamin D, ki krepi odpornost.
Če zbolite, ostanite doma in počivajte, dovolj pijte, tudi nesladkane zeliščne čaje, z zdravili zbijajte morebitno vročino. Od doma pojdite šele, ko ne boste več imeli simptomov prehlada ali gripe (smrkanje, kihanje, boleče žrelo, povišana telesna temperatura), da virusa ne boste širili in okužili drugih, tako boste tudi preprečili morebitne zaplete bolezni.
Prenehajte kaditi, to škodi sluznici nosu in grla in seveda splošnemu zdravju. Tudi stres nas izčrpava, vedno mu sicer ne moremo ubežati, zato se moramo naučiti spopadanja z njim, najbolj s pomočjo katere od tehnik sproščanja, pomagata nam lahko pravilno dihanje in sprehod.
Redno gibanje je zelo pomembno, o tem smo v zadnjem času že večkrat pisali. Odrasli bi morali biti aktivni vsaj 30 minut, šoloobvezni otroci vsaj 60 minut, predšolski pa 180 minut na dan. Poleg tega si vzemimo čas zase, 20 minut bo zadostovalo. V tem času bodimo sami s sabo in si polnimo baterije: pripravimo si kopel, telovadimo, berimo, plešimo, poslušajmo glasbo. Ne pozabimo na spanje: čas, ko telo obnavlja energijo, metabolizem pa poskuša izkoristiti vse, kar smo s hrano vnesli v organizem. Če ne spimo dovolj, smo utrujeni, to pa vodi v dodatni stres. Odrasli človek naj bi spal 7–8 ur na noč.
In ne pozabite: izogibajte se zaprtim prostorom, saj je v teh tveganje za okužbo večje. Nosite masko in pogosto si umivajte roke, po potrebi jih razkužujte. Poskrbite za zadostno zračenje prostora, v katerem se najpogosteje in dolgo zadržujete, po potrebi površine razkužite.
Na jedilniku naj bo veliko živil, bogatih z vitaminom C in cinkom, ki sta pomembna v boju proti virusom, poleg tega je okrevanje hitrejše. Vitamina C je v naravi v izobilju, vsebujejo ga krompir, paradižnik, paprika, brokoli in špinača, pa jagodičevje, jabolka, hruške, citrusi, kislo zelje. Na krožniku naj bo veliko zelenjave in ogljikovih hidratov, sadje si privoščimo za malico, izogibajmo pa se maščobam, zlasti nasičenim in transmaščobam, ter enostavnim sladkorjem, ki lahko znižajo odpornost telesa.
Raje kot po predelanih živilih segajmo po svežih, obroke pa si pripravljajmo sproti. Uporabljamo manj soli, pa zato raje več začimb, na primer kurkumo, ki deluje protivnetno in blaži bolečine v sklepih, pa ingver, ki mu pripisujejo protivirusno in protibakterijsko delovanje, pa seveda domači česen, katerega preventivne in zdravilne vsebnosti so večkrat potrjene. Poskrbite tudi za vitamin D, ki krepi odpornost.
Če zbolite, ostanite doma in počivajte, dovolj pijte, tudi nesladkane zeliščne čaje, z zdravili zbijajte morebitno vročino. Od doma pojdite šele, ko ne boste več imeli simptomov prehlada ali gripe (smrkanje, kihanje, boleče žrelo, povišana telesna temperatura), da virusa ne boste širili in okužili drugih, tako boste tudi preprečili morebitne zaplete bolezni.
Prenehajte kaditi, to škodi sluznici nosu in grla in seveda splošnemu zdravju. Tudi stres nas izčrpava, vedno mu sicer ne moremo ubežati, zato se moramo naučiti spopadanja z njim, najbolj s pomočjo katere od tehnik sproščanja, pomagata nam lahko pravilno dihanje in sprehod.
Redno gibanje je zelo pomembno, o tem smo v zadnjem času že večkrat pisali. Odrasli bi morali biti aktivni vsaj 30 minut, šoloobvezni otroci vsaj 60 minut, predšolski pa 180 minut na dan. Poleg tega si vzemimo čas zase, 20 minut bo zadostovalo. V tem času bodimo sami s sabo in si polnimo baterije: pripravimo si kopel, telovadimo, berimo, plešimo, poslušajmo glasbo. Ne pozabimo na spanje: čas, ko telo obnavlja energijo, metabolizem pa poskuša izkoristiti vse, kar smo s hrano vnesli v organizem. Če ne spimo dovolj, smo utrujeni, to pa vodi v dodatni stres. Odrasli človek naj bi spal 7–8 ur na noč.
Odrasli bi morali biti vsak dan telesno dejavni.
In ne pozabite: izogibajte se zaprtim prostorom, saj je v teh tveganje za okužbo večje. Nosite masko in pogosto si umivajte roke, po potrebi jih razkužujte. Poskrbite za zadostno zračenje prostora, v katerem se najpogosteje in dolgo zadržujete, po potrebi površine razkužite.