Za energijo in dvig razpoloženja

Znano je, da so zelišča ali pripravki iz njih lahko zelo učinkovita pomoč pri ohranjanju zdravja. Tista, ki spodbujajo in krepijo delovanje našega organizma, da smo manj izpostavljeni boleznim, stresu in drugim negativnim dejavnikom, lahko uporabljamo vsakodnevno. Eno od njih je zagotovo pegasti badelj (Silbium marianum), ki spodbuja regeneracijo jeter.

Dokazano je, da izvleček iz pegastega badlja, silimarin, spodbuja obnovo jetrnih celic. In ker so jetra glavni presnovni sistem našega organizma, kjer se kopičijo tudi strupi in odpadne snovi, ki jih naše telo ne more presnoviti, je jemanje pegastega badlja odlična izbira, pravi Katarina Kovačič z Zeliščnega posestva Cvetka.

»Pegasti badelj lahko uživamo kot semena ob obroku, vedno jih pred zaužitjem zdrobimo, nato pa ga eno čajno žličko posujemo po jedi. Pripravimo lahko tudi tinkturo, in sicer tako, da suha in cela semena prelijemo z alkoholom, približno 60-odstotnim etanolom, po treh tednih pa precedimo in začnemo uživati trikrat na dan po 20 kapljic.«

Če želimo okrepiti imunski sistem in se zaščititi pred prehladom in gripo, je prava izbira ameriški slamnik (Echinacea purpurea). Pripravimo ga lahko kot čaj ali tinkturo, zdravilna je cela rastlina. Kot pravi sogovornica, ameriški slamnik spodbuja del našega imunskega sistema, ki se odzove na okužbe z virusi in pomaga pri čim hitrejšem prebolevanju okužbe. »Spijemo od eno do dve skodelici čaja na dan oziroma vzamemo trikrat po 20 kapljic tinkture. Ker deluje neposredno na imunski sistem, ga ne priporočamo tistim, ki imajo kakršne koli avtoimunske bolezni ali imajo sicer zdravstvene težave,« pravi Kovačičeva.

Ker je lahko tudi dobrega preveč, je tudi pri zeliščih potrebna zmernost, pravi Kovačičeva in svetuje, da jih uživamo v majhnih količinah kot začimbo pri jedeh ali pa od dva- do trikrat na leto naredimo enomesečno kuro jemanja. »Sprejeti jih moramo kot dopolnila, ki naše telo spodbujajo in mu pomagajo, če jih jemljemo vsak dan, več let, pa se telo lahko nanje navadi in izgubijo del svojega učinka.«
 

Proti stresu

Danes skorajda ni človeka, ki ne bi kdaj potarnal zaradi preveč stresnega življenja. Tradicionalno najbolj znano zelišče za umirjanje in krepitev misli je baldrijan, pravi Katarina Kovačič. Njegovi pripravki so v uporabi že stoletja, pomaga pri umiritvi, zmanjšanju nervoze in napetosti. Na voljo je mnogo različnih pripravkov, od čaja do tinktur, kapljic in tablet.


Sogovornica svetuje, da ga jemljemo, ko začutimo nemir, nervozo ali napetost, pomaga tudi, da lažje zaspimo. Hkrati Kovačičeva opozori na previdnost, če se priprave čaja ali baldrijanovih kapljic lotimo sami. »Uporabni del rastline je namreč korenina, ki jo izkopljemo jeseni, ko del nad zemljo že odmre. Ker baldrijan raste ob robovih gozdov in poti, obdan z obilo drugega rastja, je pomembno, da korenino res dobro poznamo in je ne zamenjamo s katero drugo rastlino, ki je lahko tudi strupena,« opozori Kovačičeva. Baldrijan lahko uporabimo tudi za dvig razpoloženja, prav tako šentjanževko.

Pomirjujoče delujeta tudi hmelj in melisa. Lahko ju uživamo kot čaj, z njima napolnimo vzglavnik, da lažje zaspimo. Kot pravi Kovačičeva, hmelj deluje tudi na naš hormonski sistem, zato se daljša uporaba odsvetuje, ravno tako naj ga ne uživajo osebe s hormonskimi boleznimi. »Čaj pripravimo tako, da 2 čajni žlički zelišča prelijemo z vrelo vodo, počakamo 15 minut, precedimo in napitek je pripravljen. Uživamo tri skodelice na dan,« postopek pripravka iz hmelja razloži Kovačičeva in doda, da je res odličen proti nespečnosti.


»Posušeni hmeljevi storžki vsebujejo od 10 do 25 odstotkov grenčin, sestavljenih iz hmeljevih grenčinskih kislin. Najpomembnejši sta humulon in lupulon. Pomembno je tudi eterično olje. Hmelj ima dolgo tradicijo uporabe, njegov pomirjevalni in uspavalni učinek je medicinsko potrjen, ljudsko izročilo pa pravi, da sta bili včasih utrujenost in zaspanost značilni za obiralce hmelja. »Pred spanjem si pripravimo skodelico čaja in toplega popijemo, priporočljive so tudi blazine iz storžkov hmelja, ki jih uporabimo kot vzglavnik.«