NA ZDRAVJE
Za energijo in koncentracijo
Fige koristijo prebavi, nižajo slabi holesterol, krepijo možgane in pomnjenje, zato jih jemo pred mentalnimi napori, pa tudi pri fizičnih koristijo.
Odpri galerijo
Cenjene so sveže in suhe: fige spodbujajo zdravje celotnega organizma, strokovnjaki menijo, da lahko pomagajo reševati vrsto tegob. Vsebujejo vitamine A, C, K, B pa minerale kalij, magnezij, cink, baker, mangan in železo, bogate so z antioksidanti flavonoidi in polifenoli.
Ljudsko zdravilstvo jih priporoča za zdravljenje čirov, bolečin v ušesih, tudi pri respiratornih težavah, pomagajo pri hujšanju, saj vsebujejo vlaknine in prispevajo k sitosti. Čuvajo vid in varujejo pred nastankom makularne degeneracije. Tudi na področju spolnosti koristijo, od nekdaj so veljale za afrodiziak, ljudsko zdravilstvo jih priporoča za povečanje vitalnosti, dobre so za prostato, pomagale naj bi tudi pri erektilni disfunkciji.
Samo pet fig na dan zagotovi več kot 20 odstotkov priporočenega vnosa vlaknin. Učinkovito preprečujejo zaprtje in skrbijo za urejeno prebavo, a ker delujejo odvajalno, jih vendarle ne smemo pojesti preveč; krepijo kosti in preprečujejo izgubo kalcija, tudi srcu koristijo, saj nižajo visok holesterol (vsebujejo rastlinske streole) in tudi visoki krvni tlak. Vsebujejo triptofan, ki pomaga k boljšemu spancu, blažijo napetost, anksioznost, tudi predmenstrualni sindrom, saj vsebujejo magnezij: ta mineral ima pomembno vlogo pri zaščiti organizma pred škodljivim stresom, blagodejno deluje na živčni sistem. Pomagale naj bi odstranjevati kurja očesa in tudi bradavice, slednje s pomočjo mlečka.
Ljudsko zdravilstvo jih priporoča za zdravljenje čirov, bolečin v ušesih, tudi pri respiratornih težavah, pomagajo pri hujšanju, saj vsebujejo vlaknine in prispevajo k sitosti. Čuvajo vid in varujejo pred nastankom makularne degeneracije. Tudi na področju spolnosti koristijo, od nekdaj so veljale za afrodiziak, ljudsko zdravilstvo jih priporoča za povečanje vitalnosti, dobre so za prostato, pomagale naj bi tudi pri erektilni disfunkciji.
Samo pet fig na dan zagotovi več kot 20 odstotkov priporočenega vnosa vlaknin. Učinkovito preprečujejo zaprtje in skrbijo za urejeno prebavo, a ker delujejo odvajalno, jih vendarle ne smemo pojesti preveč; krepijo kosti in preprečujejo izgubo kalcija, tudi srcu koristijo, saj nižajo visok holesterol (vsebujejo rastlinske streole) in tudi visoki krvni tlak. Vsebujejo triptofan, ki pomaga k boljšemu spancu, blažijo napetost, anksioznost, tudi predmenstrualni sindrom, saj vsebujejo magnezij: ta mineral ima pomembno vlogo pri zaščiti organizma pred škodljivim stresom, blagodejno deluje na živčni sistem. Pomagale naj bi odstranjevati kurja očesa in tudi bradavice, slednje s pomočjo mlečka.
Sušene so dostopne vse leto, v svežih pa lahko uživamo le omejen čas, ko je sezona, dajmo prednost svežim (te vsebujejo do 80 odstotkov vode in 60 odstotkov sladkorja). Treba je vedeti, da so suhe bogate s sladkorjem, zato so lahko zamenjava za sladkor. Kdor ima sladkorno bolezen ali bi rad shujšal, naj suhih fig ne je v velikih količinah. Jih pa je dobro jesti, kadar nas čaka naporno učenje ali drugi mentalni napori, saj možgane preskrbijo s hranili ter zagotavljajo in spodbujajo koncentracijo in pomnjenje, prav tako naj jih jedo vsi, ki trpijo zaradi pomanjkanja energije, pa športniki, tako rekreativni kot profesionalni, v kombinaciji z oreški pa so čudovit prigrizek. Čaj iz fig koristi jetrom, pri bolečinah v grlu, tudi pri težavah z mehurjem. Iz fig si lahko pripravimo piling za kožo, na obrazu in za telo: pomešamo žlico sladkorja, dve žlici sveže iztisnjenega pomarančnega soka in eno figo, ki smo jo strli kar z vilicami; dodamo nekaj kapljic oljčnega olja.