VADBA V STAROSTI
Za gibčnost, moč in oster um
Pomembno je, da se s športom ukvarjamo vse življenje, tako redne vadbe ne smemo opustiti v zrelejšem starostnem obdobju; nujno jo je prilagoditi trenutnim telesnim sposobnostim.
Odpri galerijo
Zdravje je gotovo ena največjih vrednot, a tega se pogosto zavemo šele v jeseni življenja. Vsakdo si takrat želi dobrega zdravja in počutja, toda zgolj želje ne zadostujejo, pravi Matic Ivanovski, dr. med., specialist fizikalne in rehabilitacijske medicine v Rimskih termah: »Za svoje zdravje mora človek skrbeti in ga krepiti. Za ljudi v tretjem življenjskem obdobju je redna športna dejavnost zelo pomembna pri ohranjanju in izboljšanju telesne kondicije in zdravstvenega stanja.«
Velikokrat se zgodi, da starejši oslabijo, ker dopustijo, da njihova telesna dejavnost povsem upade. »Pogoste težave, ki se pojavijo v starosti in so velikokrat vzrok za zmanjšanje telesne dejavnosti, so krčne žile, krči v mišicah in utrujenost,« nadaljuje sogovornik. »Okvare mišic in okostja so med glavnimi vzroki za kronične bolečine. Strukture mišično-skeletnega sistema se ob redni uporabi krepijo, a se obenem poveča možnost okvar zaradi obrabe, poškodb ali vnetja. Poškodbe kosti, mišic in sklepov so zelo pogoste, boleče in lahko povzročajo dolgoročne zaplete. Večina se jih pozdravi brez posledic. Vnetje je naraven odgovor telesa na draženje ali poškodbe tkiva. Kaže se z oteklino, rdečino, toploto in izgubo funkcije prizadetega tkiva. Tudi obraba, artroza, lahko zelo boli in omejuje gibanje.«
S staranjem se poslabšajo predvsem moč, vzdržljivost in ravnotežje, torej vse tiste prvine, ki jih ohranjamo z gibanjem. Starostniki so tako lahko zelo dovzetni za padce, kar je tudi največkrat vzrok za poškodbe v jeseni življenja: »Tudi rutinska opravila postanejo vse težja. Že samostojno oblačenje, vstajanje, hoja in osebna higiena so za marsikoga velik zalogaj. Pri teh opravilih se v praksi pokažejo razlike med ljudmi, ki so redno vzdrževali kondicijo, in tistimi, ki tega niso počeli.«
Poleg tega ima v Sloveniji vsak drugi prebivalec po 50. letu tudi težave z venami na nogah, ki se kažejo kot krčne žile, otečeni gležnji, boleče, težke in srbeče noge. K zdravniku bi bilo treba že ob prvih znakih. Kronična bolezen ven nastane zaradi motenj, ki so posledica daljšega stanja ali sedenja, ko teža krvi povzroči širjenje ven, pove Ivanovski: »Stena in venske zaklopke v zdravih venah se takšnemu pritisku zlahka upirajo in ne širijo ven, ko pa zaklopke in stene ven oslabijo, pride do razširitve. To oteži pretok krvi nazaj proti srcu in venska kri zastaja. Ko postane takšno stanje kronično in začne povzročati probleme, postane kronična tudi venska bolezen, venske stene in obdajajoča tkiva se vnamejo. Ob zastajanju krvi bele krvničke prehajajo skozi vensko steno v mišičje, maščevje in kožo. V teh tkivih sproščajo snovi, ki povzročajo kronično vnetje. To pa povzroča bolečine v nogah, otekanje gležnjev in goleni in postopne spremembe na koži ter podkožnem tkivu.«
Vsake oblike telesne dejavnosti se je treba lotiti sistematično, sploh če rekreacije prej ni bilo na vsakodnevnem sporedu, poudarja sogovornik, sicer tvegamo poškodbe. Toda trud in vztrajnost se splačata: »Po telesni dejavnosti si vrnemo občutek uspeha in vrednosti, ki sploh starejšim veliko pomeni. Danes je na izbiro zelo veliko vadb za ohranjanje gibljivosti. Najpogostejša je hoja, saj si tako na preprost način zagotovijo redno telesno dejavnost. Zelo pomembno je, da si vsak izbere primerno, takšno, ki ga izpolnjuje, saj bo le tako redno in z veseljem dejaven. Številni strokovnjaki zagovarjajo, da je redno gibanje v naravi vsaj 20 minut precej več vredno kot pa večji telesni napor enkrat na teden. Z majhnimi koraki lahko veliko naredimo za telo in počutje. Vrtnarjenje je ena priljubljenih dejavnosti na prostem za ohranjanje zdravih kosti, ki je dobra tako za telo kot duha.«
Že samo s hojo lahko občutno okrepimo mišice in kite ter izboljšamo vzdržljivost. Poleg telesnih koristi, kot sta razgibavanje otrdelih sklepov in boljša koordinacija, sta dobrodošli izboljšana koncentracija in spomin, še sklene sogovornik: »Pri starejših vadba pomaga ohranjati boljši spomin, saj boljša telesna prekrvitev pomeni tudi boljšo prekrvitev možganov. V zadnjem času smo priča novemu športnorekreativnemu trendu za izboljšanje zdravja in prijaznejši življenjski slog – nordijski hoji. Ta je primerna za različne skupine ljudi in za vse letne čase. V primerjavi s klasično bolj krepi dihalni sistem. Sprošča mišice vratu in ramenskega obroča, občutno zmanjša bolečine v vratu in ramenih.
Vodi k bolj pokončni drži in boljši shemi hoje, poveča gibljivost hrbtenice in zgornjega dela trupa, izboljšuje vzdržljivostno moč rok in ramenskega obroča, izdatneje krepi zadnjico in mišice nog ter trebušne mišice, varuje skočni in kolenski sklep. Z uporabo palic pa se poveča tudi varnost na drsečem in nevarnem terenu. Izboljšuje splošno počutje, zmanjšuje utrujenost, jezo in razdražljivost.«
Velikokrat se zgodi, da starejši oslabijo, ker dopustijo, da njihova telesna dejavnost povsem upade. »Pogoste težave, ki se pojavijo v starosti in so velikokrat vzrok za zmanjšanje telesne dejavnosti, so krčne žile, krči v mišicah in utrujenost,« nadaljuje sogovornik. »Okvare mišic in okostja so med glavnimi vzroki za kronične bolečine. Strukture mišično-skeletnega sistema se ob redni uporabi krepijo, a se obenem poveča možnost okvar zaradi obrabe, poškodb ali vnetja. Poškodbe kosti, mišic in sklepov so zelo pogoste, boleče in lahko povzročajo dolgoročne zaplete. Večina se jih pozdravi brez posledic. Vnetje je naraven odgovor telesa na draženje ali poškodbe tkiva. Kaže se z oteklino, rdečino, toploto in izgubo funkcije prizadetega tkiva. Tudi obraba, artroza, lahko zelo boli in omejuje gibanje.«
S staranjem se poslabšajo predvsem moč, vzdržljivost in ravnotežje, torej vse tiste prvine, ki jih ohranjamo z gibanjem. Starostniki so tako lahko zelo dovzetni za padce, kar je tudi največkrat vzrok za poškodbe v jeseni življenja: »Tudi rutinska opravila postanejo vse težja. Že samostojno oblačenje, vstajanje, hoja in osebna higiena so za marsikoga velik zalogaj. Pri teh opravilih se v praksi pokažejo razlike med ljudmi, ki so redno vzdrževali kondicijo, in tistimi, ki tega niso počeli.«
Hoja je preprost način za redno telesno dejavnost.
Poleg tega ima v Sloveniji vsak drugi prebivalec po 50. letu tudi težave z venami na nogah, ki se kažejo kot krčne žile, otečeni gležnji, boleče, težke in srbeče noge. K zdravniku bi bilo treba že ob prvih znakih. Kronična bolezen ven nastane zaradi motenj, ki so posledica daljšega stanja ali sedenja, ko teža krvi povzroči širjenje ven, pove Ivanovski: »Stena in venske zaklopke v zdravih venah se takšnemu pritisku zlahka upirajo in ne širijo ven, ko pa zaklopke in stene ven oslabijo, pride do razširitve. To oteži pretok krvi nazaj proti srcu in venska kri zastaja. Ko postane takšno stanje kronično in začne povzročati probleme, postane kronična tudi venska bolezen, venske stene in obdajajoča tkiva se vnamejo. Ob zastajanju krvi bele krvničke prehajajo skozi vensko steno v mišičje, maščevje in kožo. V teh tkivih sproščajo snovi, ki povzročajo kronično vnetje. To pa povzroča bolečine v nogah, otekanje gležnjev in goleni in postopne spremembe na koži ter podkožnem tkivu.«
Redno in z veseljem
Vsake oblike telesne dejavnosti se je treba lotiti sistematično, sploh če rekreacije prej ni bilo na vsakodnevnem sporedu, poudarja sogovornik, sicer tvegamo poškodbe. Toda trud in vztrajnost se splačata: »Po telesni dejavnosti si vrnemo občutek uspeha in vrednosti, ki sploh starejšim veliko pomeni. Danes je na izbiro zelo veliko vadb za ohranjanje gibljivosti. Najpogostejša je hoja, saj si tako na preprost način zagotovijo redno telesno dejavnost. Zelo pomembno je, da si vsak izbere primerno, takšno, ki ga izpolnjuje, saj bo le tako redno in z veseljem dejaven. Številni strokovnjaki zagovarjajo, da je redno gibanje v naravi vsaj 20 minut precej več vredno kot pa večji telesni napor enkrat na teden. Z majhnimi koraki lahko veliko naredimo za telo in počutje. Vrtnarjenje je ena priljubljenih dejavnosti na prostem za ohranjanje zdravih kosti, ki je dobra tako za telo kot duha.«
Že samo s hojo lahko občutno okrepimo mišice in kite ter izboljšamo vzdržljivost. Poleg telesnih koristi, kot sta razgibavanje otrdelih sklepov in boljša koordinacija, sta dobrodošli izboljšana koncentracija in spomin, še sklene sogovornik: »Pri starejših vadba pomaga ohranjati boljši spomin, saj boljša telesna prekrvitev pomeni tudi boljšo prekrvitev možganov. V zadnjem času smo priča novemu športnorekreativnemu trendu za izboljšanje zdravja in prijaznejši življenjski slog – nordijski hoji. Ta je primerna za različne skupine ljudi in za vse letne čase. V primerjavi s klasično bolj krepi dihalni sistem. Sprošča mišice vratu in ramenskega obroča, občutno zmanjša bolečine v vratu in ramenih.
Pri starejših vadba pomaga ohranjati boljši spomin, saj boljša telesna prekrvitev pomeni tudi boljšo prekrvitev možganov.
Vodi k bolj pokončni drži in boljši shemi hoje, poveča gibljivost hrbtenice in zgornjega dela trupa, izboljšuje vzdržljivostno moč rok in ramenskega obroča, izdatneje krepi zadnjico in mišice nog ter trebušne mišice, varuje skočni in kolenski sklep. Z uporabo palic pa se poveča tudi varnost na drsečem in nevarnem terenu. Izboljšuje splošno počutje, zmanjšuje utrujenost, jezo in razdražljivost.«