ZDRAVJE
Za hemoroide smo krivi sami
Vsaj enkrat v življenju naj bi jih imela več kot polovica ljudi, dovzetna sta oba spola; ne zanemarimo krvi v blatu.
Odpri galerijo
Največkrat se pojavijo med 20. in 65. letom starosti, velikokrat pa si jih pridelamo sami, z neustreznim življenjskim slogom z veliko sedenja in predvsem prehranjevalnimi navadami. Hemoroidi ali zlata žila so namreč povečan zadnjični žilni preplet, zaradi povečanega tlaka krvi se vene razširijo, kar se navadno zgodi ob zaprtju ali močni driski ter ob nosečnosti, ko na malo medenico pritiska plod.
Poznamo zunanje in notranje hemoroide. Zunanji so navzven dobro vidni in se kažejo kot izbokline analne kože in sluznice ter so stalno prisotni, izraziteje vidni pa so po daljšem sedenju ali naprezanju. So mehki in na otip neboleči, običajno temno-modrikasto prosevajo. Kadar v njih nastane strdek, govorimo o tromboziranem zunanjem hemoroidu, ki pa je na otip močno boleč. Notranji hemoroidi v začetnih fazah navzven niso vidni, kasneje, ko postanejo večji, pa se začnejo ob napenjanju bočiti skozi analni kanal. So mehki na otip, ne bolijo, ob draženju pa lahko zakrvavijo.
»Notranji ležijo v podsluznični plasti končnega dela danke. Zunanji ležijo ob zadnjiku, od notranjih jih loči t. i. zobata črta. Navadno so manj izraženi kot notranji, vendar bistveno bolj vplivajo na estetiko intimnih predelov telesa pa tudi začutimo jih prej, ker je koža v tem predelu dobro oživčena,« še pojasni sogovornik.
Kri v blatu je lahko tudi opozorilni znak za druge, zelo resne in nevarne bolezni prebavnega trakta, denimo tumorja debelega črevesa ali danke, kronične vnetne črevesne bolezni, zato ob krvavitvah iz analne odprtine nikoli ne čakamo: »Za postavitev diagnoze največkrat zadostuje že klinični pregled, katerega sestavni del je tudi digitorektalni pregled (iztipanje zadnjika). Večinoma je treba za potrditev hemoroidov opraviti še proktoskopijo (pregled zadnjika z instrumentom z lučko).
Glede na njihovo velikost in vrsto težav, ki jih povzročajo, jih zdravimo bodisi konzervativno, torej z metodami za uravnavanje prebave, lokalnimi preparati in kremami, bodisi z različnimi posegi, od ambulantne postavitve ligatur do klasične operacije hemoroidov.«
»Težave s hemoroidi so zelo pogoste,« pojasnjuje asist. dr. Gregor Norčič, dr. med., specialist abdominalne kirurgije iz Medicinskega centra Barsos. »Razlog za nastanek so pogosto prehranjevalne navade, pripomore tudi genetska predispozicija, pomembnejšo vlogo pa verjetno igra življenjski slog.«
Poznamo zunanje in notranje hemoroide. Zunanji so navzven dobro vidni in se kažejo kot izbokline analne kože in sluznice ter so stalno prisotni, izraziteje vidni pa so po daljšem sedenju ali naprezanju. So mehki in na otip neboleči, običajno temno-modrikasto prosevajo. Kadar v njih nastane strdek, govorimo o tromboziranem zunanjem hemoroidu, ki pa je na otip močno boleč. Notranji hemoroidi v začetnih fazah navzven niso vidni, kasneje, ko postanejo večji, pa se začnejo ob napenjanju bočiti skozi analni kanal. So mehki na otip, ne bolijo, ob draženju pa lahko zakrvavijo.
20–65 let je starost, ko se hemoroidi najpogosteje pojavljajo.
»Notranji ležijo v podsluznični plasti končnega dela danke. Zunanji ležijo ob zadnjiku, od notranjih jih loči t. i. zobata črta. Navadno so manj izraženi kot notranji, vendar bistveno bolj vplivajo na estetiko intimnih predelov telesa pa tudi začutimo jih prej, ker je koža v tem predelu dobro oživčena,« še pojasni sogovornik.
Kri v blatu je lahko tudi opozorilni znak za druge, zelo resne in nevarne bolezni prebavnega trakta, denimo tumorja debelega črevesa ali danke, kronične vnetne črevesne bolezni, zato ob krvavitvah iz analne odprtine nikoli ne čakamo: »Za postavitev diagnoze največkrat zadostuje že klinični pregled, katerega sestavni del je tudi digitorektalni pregled (iztipanje zadnjika). Večinoma je treba za potrditev hemoroidov opraviti še proktoskopijo (pregled zadnjika z instrumentom z lučko).
Preprečujemo jih s hrano z obilo vlakninami.
Glede na njihovo velikost in vrsto težav, ki jih povzročajo, jih zdravimo bodisi konzervativno, torej z metodami za uravnavanje prebave, lokalnimi preparati in kremami, bodisi z različnimi posegi, od ambulantne postavitve ligatur do klasične operacije hemoroidov.«
Kot rečeno, jih lahko z ustrezno prehrano preprečujemo in morda celo pozdravimo, če težava ni preobsežna. Ključno je uživanje veliko zelenjave, sadja in žitaric z veliko vlakninami, ki vežejo vodo in tako povečajo volumen blata ter tako spodbujajo črevesno peristaltiko, še svetuje asist. dr. Norčič: »Blagodejno je pitje večjih količin vode, kajti voda spodbuja delovanje črevesja ter lajša prehod blata skozi debelo črevo in danko. Koristna je tudi telesna dejavnost, saj pospešuje prebavo.«