GRENKA SOL
Za kožo in pri zaprtju
Uporaba epsomske soli se je razmahnila v današnjem času poplave informacij, a vsi nasveti niso smiselni, zato jo uporabljajte preudarno.
Odpri galerijo
Epsomska sol ni v sorodu z morsko, je pa v morski približno pet odstotkov magnezijevega sulfata. FOTO: John Kevin/Getty Images
Epsomska sol, v farmaciji bolj znana kot grenka sol, je kemijsko magnezijev sulfat heptahidrat. Ime je dobila po mineralu epsomitu, ki so ga prvič opisali v začetku 19. stoletja po najdišču v okolici angleškega mesta Epsom.
Kot je razložila izredna prof. dr. Nina Kočevar Glavač, mag. farm., s katedre za farmacevtsko biologijo na ljubljanski fakulteti za farmacijo je uporaba te zdravilne učinkovine zelo razširjena pri težavah z odvajanjem blata. »Deluje kot osmozno odvajalo. V črevesju namreč poveča vsebnost vode oziroma prepreči njeno reabsorpcijo, zato postane črevesna vsebina bolj tekoča, hkrati pa se poveča pritisk v črevesju, ki pospeši peristaltiko in prehod blata skozi debelo črevo.« Tudi donat Mg je dobrodejen za prebavo, saj je naravno bogat z magnezijevim sulfatom, pojasnjuje sogovornica. In še: čeprav ima podobno ime, epsomska sol ni v »sorodu« z morsko, je pa v morski soli približno pet odstotkov magnezijevega sulfata.
Epsomsko sol uporabljamo tudi za kopeli in obkladke. »Poznani so blagodejni učinki mineralne oziroma termalne vode na kožo, npr. pri luskavici in atopijskem dermatitisu pa tudi revmatoidnem artritisu. Mehanizem delovanja je specifičen glede na sestavo in koncentracijo ionov, temelji pa na spreminjanju osmoznega tlaka, stimulaciji živčnih receptorjev, izražanju genov v kožnih celicah itd. Načeloma pa so povsem neutemeljene trditve, da magnezijevi ioni v pomembnem obsegu prehajajo kožo.«
Dr. Nina Kočevar Glavač poudarja, da je epsomska sol primerna za uporabo pri občasnem in kratkotrajnem zaprtju, nikakor pa ne za dolgotrajno uporabo (pogosto jo zlorabljajo za hujšanje ali za tako imenovane detoksifikacijske, očiščevalne kure), saj lahko privede do motenj v ionski sestavi krvi. Prevelik vnos (pretirana uporaba magnezijevih odvajal, antacidov, torej zdravil za zmanjševanje kislosti želodčnega soka, in prehranskih dopolnil), ki bi vodil v hipermagneziemijo, je zaradi dobrih homeostaznih mehanizmov telesa za magnezij redek. »Blage oblike hipermagneziemije potekajo brez očitnih kliničnih znakov, hujše pa lahko ogrozijo življenje. Zlasti previdni morajo biti starejši, nosečnice in ljudje, ki imajo zmanjšano funkcijo ledvic ali težave s srcem.« Prav tako se uživanje odsvetuje dojenčkom in otrokom.
Zavedati se moramo, poudarja sogovornica, da je pri večini zdravih odraslih, ki se prehranjujejo raznoliko in zdravo, vnos magnezijevih ionov dovolj velik, da ne prihaja do pomanjkanja. Po drugi strani lahko uživanje predvsem procesirane hrane privede do hipomagneziemije, pomanjkanja magnezija.
Pripravke z magnezijevimi ioni je v priporočenih odmerkih smiselno jemati le pri večjih psihičnih in fizičnih obremenitvah, pri pomanjkanju zaradi neustrezne prehrane, pri značilnih krčih (kot so nočni krči in mišična prenapetost zaradi pomanjkanja magnezija) in menstrualnih krčih, ne pa kar tako, preventivno, pojasnjuje poznavalka in dodaja, da nobenih prehranskih dopolnil in podobnih pripravkov ni pametno kupovati od nepreverjenih proizvajalcev, zlasti ne prek spleta oziroma od tujih ponudnikov zunaj Evropske unije.
Kdor v glavnem uživa procesirano hrano, v telo vnese premalo magnezija, pravi dr. Nina Kočevar Glavač. FOTO: osebni Arhiv
Kot je razložila izredna prof. dr. Nina Kočevar Glavač, mag. farm., s katedre za farmacevtsko biologijo na ljubljanski fakulteti za farmacijo je uporaba te zdravilne učinkovine zelo razširjena pri težavah z odvajanjem blata. »Deluje kot osmozno odvajalo. V črevesju namreč poveča vsebnost vode oziroma prepreči njeno reabsorpcijo, zato postane črevesna vsebina bolj tekoča, hkrati pa se poveča pritisk v črevesju, ki pospeši peristaltiko in prehod blata skozi debelo črevo.« Tudi donat Mg je dobrodejen za prebavo, saj je naravno bogat z magnezijevim sulfatom, pojasnjuje sogovornica. In še: čeprav ima podobno ime, epsomska sol ni v »sorodu« z morsko, je pa v morski soli približno pet odstotkov magnezijevega sulfata.
V kosteh in mišicahDr. Nina Kočevar Glavač: »Magnezijevi ioni so široko zastopani v naravi in organizmih. Magnezij je osmi najpogostejši element Zemljine skorje in magnezijev kation je drugi najpogostejši kation v našem telesu znotraj celic, takoj za kalijevim. V telesu povprečnega človeka je nekaj več kot 20 gramov magnezija – slaba polovica v kosteh in drugo v mišicah. Ioni sodelujejo v več kot 300 encimskih reakcijah našega telesa, na primer pri uravnavanju žilnega tonusa, srčnega ritma, tvorbi kostnine.«
Epsomsko sol uporabljamo tudi za kopeli in obkladke. »Poznani so blagodejni učinki mineralne oziroma termalne vode na kožo, npr. pri luskavici in atopijskem dermatitisu pa tudi revmatoidnem artritisu. Mehanizem delovanja je specifičen glede na sestavo in koncentracijo ionov, temelji pa na spreminjanju osmoznega tlaka, stimulaciji živčnih receptorjev, izražanju genov v kožnih celicah itd. Načeloma pa so povsem neutemeljene trditve, da magnezijevi ioni v pomembnem obsegu prehajajo kožo.«
Upoštevajte stroko
Dr. Nina Kočevar Glavač poudarja, da je epsomska sol primerna za uporabo pri občasnem in kratkotrajnem zaprtju, nikakor pa ne za dolgotrajno uporabo (pogosto jo zlorabljajo za hujšanje ali za tako imenovane detoksifikacijske, očiščevalne kure), saj lahko privede do motenj v ionski sestavi krvi. Prevelik vnos (pretirana uporaba magnezijevih odvajal, antacidov, torej zdravil za zmanjševanje kislosti želodčnega soka, in prehranskih dopolnil), ki bi vodil v hipermagneziemijo, je zaradi dobrih homeostaznih mehanizmov telesa za magnezij redek. »Blage oblike hipermagneziemije potekajo brez očitnih kliničnih znakov, hujše pa lahko ogrozijo življenje. Zlasti previdni morajo biti starejši, nosečnice in ljudje, ki imajo zmanjšano funkcijo ledvic ali težave s srcem.« Prav tako se uživanje odsvetuje dojenčkom in otrokom.
Zavedati se moramo, poudarja sogovornica, da je pri večini zdravih odraslih, ki se prehranjujejo raznoliko in zdravo, vnos magnezijevih ionov dovolj velik, da ne prihaja do pomanjkanja. Po drugi strani lahko uživanje predvsem procesirane hrane privede do hipomagneziemije, pomanjkanja magnezija.
Ni primerna za dolgotrajno uporabo, saj lahko privede do motenj v ionski sestavi krvi.
Pripravke z magnezijevimi ioni je v priporočenih odmerkih smiselno jemati le pri večjih psihičnih in fizičnih obremenitvah, pri pomanjkanju zaradi neustrezne prehrane, pri značilnih krčih (kot so nočni krči in mišična prenapetost zaradi pomanjkanja magnezija) in menstrualnih krčih, ne pa kar tako, preventivno, pojasnjuje poznavalka in dodaja, da nobenih prehranskih dopolnil in podobnih pripravkov ni pametno kupovati od nepreverjenih proizvajalcev, zlasti ne prek spleta oziroma od tujih ponudnikov zunaj Evropske unije.
