Za krčne žile smo dovzetni vsi: zelo pogoste pa so pri ženskah v zreli dobi
V razvitem svetu se s krčnimi žilami spopada do 35 odstotkov ljudi, po 60. letu starosti pa že polovica: takoj velja poudariti, da krčne žile niso samo lepotna nevšečnost, ampak resno obolenje s hudimi posledicami, če ni ustrezno obravnavano.
»Krčne žile so kronična bolezen ven, ki nastane zaradi zmanjšane elastičnosti žil in posledično tudi popuščanja žilnih zaklopk,« pojasnjuje mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije.
Debelost vzpodbuja nastanek krčnih žil, prehrana s premalo vlakninami pa povzroči zaprtje, ki lahko vodi do venskega zastoja.
»Na notranjih stenah ven se pritisk veča, to pa povzroča prekomerno vijuganje in raztegovanje ven. Ker venske zaklopke ne morejo več opravljati svojega dela, kri v venah na nogah zastaja.« Krčne žile se pogosteje pojavijo pri ženskah, pri katerih igrajo pomembno vlogo nosečnost in hormonske spremembe. Oboje vzpodbuja nastanek krčnih žil, pri že razvitih pa lahko povzroči poslabšanje, nadaljuje sogovornica: »Pojav je povezan tudi z nekaterimi poklici, ki zahtevajo daljše stanje ali sedenje, kar povzroča nabiranje venske krvi v venah spodnjih okončin in posledično vodi do povečanega pritiska v venah. Povezane so tudi s starostjo, saj vezivno tkivo pri starejših postane slabotnejše. Poleg tega lahko obolenje poslabša način prehrane – debelost vzpodbuja nastanek krčnih žil, prehrana s premalo vlakninami pa povzroči zaprtje, ki lahko vodi do venskega zastoja. Eden od vzrokov za nastanek je dednost. Če imata oče in mama težave z žilami, je verjetnost, da jih bo imel potomec, kar 90-odstotna.«
Preventiva je učinkovita
Poudariti velja, da smo za krčne žile dovzetni tako rekoč vsi. Čeprav so pogostejše pri ženskah, niti moški niso povsem varni pred njimi. Pri ženskah je sicer poleg nosečnosti in hormonskih sprememb dejavnik tveganja tudi menopavza, dovzetnejši so še ljudje višje rasti, starejši ter, kot rečeni, tisti, ki imajo krčne žile v družini, in tisti, ki opravljajo pretežno stoječe ali sedeče delo.
Če imata oče in mama težave z žilami, je verjetnost, da jih bo imel potomec, kar 90-odstotna.
»Po dolgotrajnem stanju ali sedenju krčne žile povzročajo občutek napetih, težkih in utrujenih nog. Noge pogosto zatekajo v gležnju, oteklina pa med nočnim počitkom uplahne. Pojavijo se lahko krči v mečih, predvsem ponoči. Krčne žile lahko sčasoma povzročijo spremembe na koži, kot so temno obarvanje kože, srbenje, rdečina, občutljivost za dotik, koža otrdi, se stanjša in postane občutljivejša za glivične ali bakterijske okužbe. V nekaterih primerih lahko napredovanje bolezni privede celo do krvavitev, razjed na golenih, nastanka krvnih strdkov in vnetja povrhnjih žil,« pojasnjuje predsednica Lekarniške zbornice Slovenije, ki še pristavlja, da je pri terapiji nepogrešljiva kompresija: »To dosežemo z uporabo kompresijskih nogavic oziroma s povijanjem nog. V lekarni so na voljo zdravila brez recepta, ki vsebujejo flavonoide in občutno ublažijo občutek težkih in utrujenih nog (uporabljajo se tudi pri zdravljenju hemoroidov).
Pomagajo tudi izogibanje vročini in dolgotrajnemu stanju na mestu, zmanjšanje telesne teže, vsakodnevno gibanje (zlasti hoja) ter lahka, na zelenjavi temelječa prehrana. Vendar nič od tega krčnih žil ne odpravi. Obstaja sicer več možnosti zdravljenja, vključno s kirurškim. Med drugim klasična flebektomija in laserska ter radiofrekvenčna znotrajžilna metoda.«
Vsekakor je priporočljiva in učinkovita preventiva: tisti, ki so bolj ogroženi za pojav krčnih žil, naj nosijo nogavice z nižjo kompresijo, se vsak dan gibajo, se izogibajo dolgotrajnemu sedenju in stanju na mestu, ohranjajo primerno telesno težo ter sploh živijo zdravo, brez cigaret, alkohola in kave, se izogibajo ocvrtim jedem in sladkim pijačam ter skrbijo za ustrezno raven holesterola.
