PARADIŽNIK
Za kuhanje naj bo mesnat in ravno prav zrel
Čas je, da poskrbimo za paradižnikove shranke; omaka, juha, mezga ali kečap bodo v mrzlih zimskih dnevih obudili spomin na toplo poletje, nekaj ga lahko zamrznemo.
Odpri galerijo
Približuje se višek sezone paradižnika in čas je, da poskrbimo tudi za ozimnico iz teh nadvse priljubljenih plodov. Pri nas zadnja leta pridelamo toliko paradižnika, da ga zagotovo ostane nekaj za predelavo. Če nimamo svojega na vrtu, počakajmo, da cene na tržnici nekoliko padejo, in se šele potem podajmo v nakup. Še bolje se je do kmeta zelenjadarja odpeljati in opraviti nakup kar na dvorišču. Za večje količine se zagotovo splača.
Izkušnje pa kažejo, da v družini, kjer se dokaj redno kuha, čez zimo zmanjka shrankov, pripravljenih iz sto kilogramov paradižnika.
Tega lahko za zimo spravimo na mnogo načinov, najpogosteje ga skuhamo v omako ali mezgo ali ga dodajamo drugim zelenjavnim omakam. Omake spravimo v steklene kozarčke, ki jih dobro zapremo. Dobra metoda za spravilo paradižnika je tudi zamrzovanje, lahko celega ali narezanega na poljubne kose. Paradižnik lahko tudi sušimo, bodisi na soncu bodisi v sušilniku sadja ali v pečici. Postopek je precej dolgotrajen, za naravno sušenje pa letos za zdaj ni dovolj sonca.
Med sortami, primernimi za kuhanje, izberimo mesnate, kakršna je na primer volovsko srce, pogosto predelujemo tudi pelate. Pomembno je, da so plodovi zreli, vendar zdravi. Postopek priprave omake ni zelo zahteven, je pa zamuden, saj običajno pripravljamo večje količine. V omako lahko zmeljemo cele paradižnike z olupkom vred, če nas ta moti, pa ga odstranimo. Najbolj preprosto je paradižnik za nekaj nekaj trenutkov potopiti v vrelo vodo, potem gre koža lepo dol.
Soseda mi je zaupala še en trik, paradižnik pred predelavo zamrzne, nekoliko odtali in pravi, da ga z lahkoto olupi. Olupljene ali pa tudi ne, paradižnike narežemo, nasekljamo in spasiramo, če pasirke nimamo, zmeljemo v blenderju in pretlačimo skozi cedilo. Precejeno oziroma spasirano omako kuhamo, lahko samo rahlo osoljeno, lahko pa ji dodamo začimbe, zlasti baziliko in česen. Oboje dodamo že pred pasiranjem oziroma mletjem.
Omako lahko le na hitro pokuhamo, lahko pa jo pustimo po malem vreti dve ali celo tri ure, v tem primeru dobimo gost kečap. Za zimske dni pripravimo tudi priljubljeni sataraš iz čebule, paradižnika in paprike, ki ga uporabimo kot polivko za testenine, osnovo za rižoto ali kakšne druge jedi, na primer mesne omake, enolončnice.
Izkušnje pa kažejo, da v družini, kjer se dokaj redno kuha, čez zimo zmanjka shrankov, pripravljenih iz sto kilogramov paradižnika.
Tega lahko za zimo spravimo na mnogo načinov, najpogosteje ga skuhamo v omako ali mezgo ali ga dodajamo drugim zelenjavnim omakam. Omake spravimo v steklene kozarčke, ki jih dobro zapremo. Dobra metoda za spravilo paradižnika je tudi zamrzovanje, lahko celega ali narezanega na poljubne kose. Paradižnik lahko tudi sušimo, bodisi na soncu bodisi v sušilniku sadja ali v pečici. Postopek je precej dolgotrajen, za naravno sušenje pa letos za zdaj ni dovolj sonca.
Med sortami, primernimi za kuhanje, izberimo mesnate, kakršna je na primer volovsko srce, pogosto predelujemo tudi pelate. Pomembno je, da so plodovi zreli, vendar zdravi. Postopek priprave omake ni zelo zahteven, je pa zamuden, saj običajno pripravljamo večje količine. V omako lahko zmeljemo cele paradižnike z olupkom vred, če nas ta moti, pa ga odstranimo. Najbolj preprosto je paradižnik za nekaj nekaj trenutkov potopiti v vrelo vodo, potem gre koža lepo dol.
Za kuhanje je primerno volovsko srce, medtem ko je novosadski jabučar najboljši v solati.
Soseda mi je zaupala še en trik, paradižnik pred predelavo zamrzne, nekoliko odtali in pravi, da ga z lahkoto olupi. Olupljene ali pa tudi ne, paradižnike narežemo, nasekljamo in spasiramo, če pasirke nimamo, zmeljemo v blenderju in pretlačimo skozi cedilo. Precejeno oziroma spasirano omako kuhamo, lahko samo rahlo osoljeno, lahko pa ji dodamo začimbe, zlasti baziliko in česen. Oboje dodamo že pred pasiranjem oziroma mletjem.
Omako lahko le na hitro pokuhamo, lahko pa jo pustimo po malem vreti dve ali celo tri ure, v tem primeru dobimo gost kečap. Za zimske dni pripravimo tudi priljubljeni sataraš iz čebule, paradižnika in paprike, ki ga uporabimo kot polivko za testenine, osnovo za rižoto ali kakšne druge jedi, na primer mesne omake, enolončnice.