Za močne kosti in zdravo srce: kaj se zgodi, ko jemo gobe
Jesen je čas za gobe in gobarji že pridno nabirajo ter pripravljajo te gozdne plodove. Strokovnjaki ocenjujejo, da v Sloveniji raste okoli 15.000 vrst gob. Od tega je smrtno strupenih okoli 30.
Užitne pa ne samo, da so okusne, vsebujejo tudi številne zdrave snovi: od vitaminov do vlaknin, antioksidantov in mineralov, kot so selen, kalij, baker, železo, fosfor, piše dnevnik.hr.
Previdnost z njimi je na mestu, kajti uživanje strupenih gob je lahko usodno, prav tako z njimi ni dobro pretiravati, a v zmernih količinah vplivajo na zdravje tako:
Ohranjajo mladost
Gobe vsebujejo visoko količino dveh antioksidantov: ergotionina in glutationa, je pokazala leta 2017 opravljena raziskava univerze Penn State.
Kadar sta ta dva antioksidanta v telesu v kombinaciji, sta izjemno učinkovita v borbi proti fiziološkemu stresu, ki povzroča vidne znake staranja: gube.
Varujejo možgane
Tako kot na celo telo oba antioksidanta vplivata na zdravje možganov in jih ščitita pred nevrodegenerativnimi boleznimi, kot sta alzheimerjeva in parkinsonova bolezen, je še pokazala prej omenjena študija.
V namen preprečevanja teh strokovnjaki iz te ustanove priporočajo uživanje petih gob srednje velikosti dnevno, katerih prehranska in zdravilna moč se povečata s toplotno obdelavo.
Izboljšujejo spomin
Strokovnjaki narodne univerze Singapur so v leta 2019 dokazali, da je z dvema obrokoma iz 100 gramov gob na teden mogoče ublažiti spremembe, ki vodijo v padec kognitivnih sposobnosti, torej tudi spomina.
Skrbijo za zdravje srca
Gobe imajo, zaradi v njih prisotnih snovi značilen okus. Ker so same po sebi okusne, je dodajanje soli praktično odveč, z natrijem so skromne (v 100 gramih je tega samo pet gramov), zato ne vplivajo slabo na krvni tlak in na zdravje srca.
Lahko so odlična zamenjava za rdeče meso, s tem je manjša možnost za visok holesterol.
Ker vsebujejo kalij, pozitivno vplivajo na krvni tlak, uravnavajo telesne tekočine in izničujejo negativne učinke natrija. Tudi tako ohranjajo zdravje srca.
Dobre so za kosti
Gobe, ki rastejo na prostem, so odličen vir vitamina D – v nasprotju z gobami, ki so gojene v temi. Vanj se namreč pod vplivom sonca pretvori ergosterol, snov, ki je v njih.
Z zaužitjem 100 gramov na prostem rastočih gob telo dobi dnevno priporočeno količina vitamina D, ki pozitivno vpliva na odpornost in je nepogrešljiv za močne kosti.
Dvignejo raven energije
Gobe so bogate z vitamini B kompleksa: riboflavinom (B2), folno kislino (B9), tiaminom (B1), pantotensko kislino (B5) in niacinom (B3).
Vsi ti pomagajo telesu pri izkoristku energije iz hrane, ki jo uživamo, in spodbujajo tvorjenje rdečih krvnih telesc, ki po telesu prenašajo kisik in zato varujejo pred izčrpanostjo
Skrbijo za močno odpornost
Kot že omenjeno, so gobe, ki rastejo na soncu, odličen vir vitamina D, velikega zaveznika dobrega imunskega sistema. Ob tem vsebujejo še številne protivnetne snovi in tako izboljšujejo odpornost.
Raziskave so pokazale še, da gobe vsebujejo snovi, ki stimulirajo celice v imunskem sistemu ter s tem povečajo njegove sposobnosti zaščite pred patogenimi mikrobi, zaradi česar smo manj dovzetni za okužbe in bolezni.
Nekaj koristnih nasvetov
- V Sloveniji je dovoljeno nabrati dva kilograma gob na osebo na dan. Nabirajte le gobe, ki jih resnično dobro poznate.
- Gobe v hladilniku svežino ohranijo od 24 (mehkejše, denimo orjaški dežniki) do 48 ur (jurčki, lisičke in podobne).
- Gobe, ki vam jih ne uspe pojesti svežih, je mogoče posušiti, zamrzniti ali vložiti.
- Ne uživajte jih pozno zvečer, saj veljajo za težje prebavljivo živilo.
- Ne uživajte jih v prevelikih količinah: naenkrat ni dobro zaužiti več kot pol kilograma svežih gob.
- Za otroke do tretjega leta starosti, starostnike in nosečnice niso priporočljive.
