MIGRENA

Za njo trpi najmanj trikrat več žensk kot moških

Migrena je prehodna, ponavljajoča se živčno-žilna motnja, ki se pojavlja v obliki migrenskih napadov, za katere je značilen zmeren ali intenziven glavobol, običajno le na eni strani glave. Spremljajo ga lahko slabost, bruhanje ter preobčutljivost za svetlobo in zvok.
Fotografija: Migrena. FOTO: Shutterstock
Odpri galerijo
Migrena. FOTO: Shutterstock

V Sloveniji pesti migrena skoraj vsakega desetega prebivalca, od tega za njo trpi najmanj trikrat več žensk kot moških, zdravi pa se jih le približno 15 odstotkov. Čeprav je v javnosti zaslediti mnenje, da je migren čedalje več, to ni povsem res. Res pa je, da je še vedno preveč ljudi, ki ne vedo, da jih danes lahko obvladujemo z načinom življenja in ustreznim zdravljenjem, pravijo nevrologi. Po ocenah je vsaj 40 odstotkov migren še vedno nediagnosticiranih in tudi neustrezno obravnavanih. Zdravljenje bo učinkovito, če se o njem strinjata bolnik in zdravnik, ki skupaj izdelata načrt, v katerem je upoštevan vpliv sprožilnih dejavnikov migrenskega napada. Migrena se začne zdraviti tako, da je treba spremeniti življenjski slog, ustrezno prilagoditi prehranske navade in zmanjšati stres ter voditi dnevnik glavobolov.

Dejstvo je, da migrena onesposablja ljudi za normalno življenje. V Evropi prizadene skoraj 15 odstotkov ljudi in po podatkih naj bi letni stroški tega znašali 27 milijard evrov. Kar 90 odstotkov stroškov nastane kot posledica bolniških staležev oziroma odsotnosti z delovnega mesta. Zato upravičeno lahko rečemo, da migrena onesposablja ljudi za normalno življenje in aktivno delovanje ter povzroča pomembne ekonomske posledice tako za bolnika kot družbo. Bolniki z migreno imajo nižji dohodek in izobrazbo, več jih je tudi brezposelnih. Vsekakor je kakovost njihovega življenja slabša. Migrena vpliva na posameznikovo opravilno sposobnost in ovira njegovo družbeno udejstvovanje. Tako ni le nadloga za posameznika, ampak tudi za njegovo družino, saj vsem zmanjša kakovost življenja in poleg tega povzroča velike stroške družbi. Ekonomske raziskave so dokazale, da so stroški zdravljenja migrene v evropskih državah ogromni. Zato sta pomembna pravilna obravnava in predvsem ustrezno zdravljenje teh bolnikov, se strinjajo evropski nevrologi.

Migrena z avro ali brez nje

Na podlagi meril mednarodnega združenja za glavobole lahko zdravnik postavi diagnozo migrene brez avre, ki jo imenujemo tudi navadna migrena, in migrene z avro, ki ji pravimo klasična migrena. Migrena z avro je redkejša, saj se pojavlja le pri enem bolniku od desetih. Gre za nevrološko motnjo, povezano z bleščanjem pred očmi ali pojavljanjem slepih točk v vidnem polju, ki navadno traja manj kot uro. Redkeje se pojavijo mravljinčenje v eni roki, nogi, po obrazu ali govorne motnje, še redkeje pa ohromelost ene strani telesa. Migrena vsekakor ni blaga bolezen in s pravočasnim in pravilnim zdravljenjem jo lahko uspešno obvladujemo.

Po podatkih je manj kot deset odstotkov ljudi z njo le blago prizadetih, vsi drugi so huje prizadeti. In vsi potrebujejo obravnavo pri zdravniku. Bolnik med migrenskim napadom, ki lahko traja tudi do 72 ur, ni sposoben za nobeno opravilo, čedalje pogosteje izostaja tudi z dela, bolečina pa je tako huda, da znatno ohromi njegovo družinsko in socialno življenje. Zaradi tega je migrenske napade treba zdraviti, naj bo z zdravili ali nefarmakološko, najboljša pa je kombinacija obojega. Danes so na voljo izboljšana zdravila, imenovana triptani, ki delujejo na 5-hidroksitriptaminske receptorje tako, da pospešujejo delovanje serotonina, ki prepreči razširitev žil v možganih. V Sloveniji je na voljo več vrst teh zdravil, ki poleg tablet obstajajo tudi v obliki nosnih razpršil ali injekcij in so učinkovita, vendar ne pri vseh bolnikih enako. Zdravniki priporočajo stopenjski način zdravljenja z zdravili, pri čemer je treba paziti na stopnjo prizadetosti bolnika z migreno.

Včasih zaleže že obkladek. FOTO: Robertprzybysz Getty Images/istockphoto
Včasih zaleže že obkladek. FOTO: Robertprzybysz Getty Images/istockphoto

KAJ VSE LAHKO SPROŽI MIGRENO

Zdravljenje migrene je lahko učinkovito le, če bolnik in zdravnik skupaj izdelata načrt, v katerem upoštevata vpliv sprožilnih dejavnikov migrenskega napada. Ob tem mora bolnik spremeniti svoje navade, življenjski slog, zmanjšati stres in prilagoditi prehrano. Migrenski napad lahko sprožijo hormonski dejavniki (menstruacija, ovulacija, puberteta, menopavza), nepravilna prehrana in nekatera živila, kot so čokolada, sir, kava, oreščki, mesni izdelki, alkohol. Sprožilec so lahko tudi spremembe letnega časa, spalnega ritma, nadmorske višine ali zemljepisnega položaja. Pogosti dejavniki so še senzorični dražljaji, na primer močna svetloba, utripajoča luč, glasen zvok ali vonjave, in stres, ki ga povzročijo naporna dejavnost ali delo, smrt, selitev, izguba službe, prepir.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije