DRUŽINSKI ZDRAVNIK
Za pacienta 6 minut
Obremenitve družinskih zdravnikov so se v zadnjem letu še povečale; poleg tega, da jih je premalo, je velika ovira tudi premalo časa za bolnika.
Odpri galerijo
Letošnji dan družinskih zdravnikov, so po besedah predsednice Združenja zdravnikov družinske medicine izr. prof. dr. Danica Rotar-Pavlič, dr. med., zaradi izrednih razmer zaznamovali virtualno na začetku srečanja timov v osnovnem zdravstvu. »Ker je naslov letošnje teme Gradimo prihodnost z družinskimi zdravniki, je naš prispevek usklajen z letom zdravstvenih delavcev 2021, ki ga je razglasila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Ob tej priložnosti bo naša kolegica doc. dr. Nena Kopčavar Guček, dr. med., izpostavila tudi vse delovne obremenitve, ki pestijo zdravnike družinske medicine in člane timov na primarni ravni.«
Obremenitve so se v zadnjem letu še povečale, saj so bile vse naloge na primarni ravni, ki so nastale z epidemijo, dodane k rednemu delu in vse bolj presegajo zmogljivosti zaposlenih. Dolgotrajnost epidemije in omenjena dodatna opravila pa so kritično skrčili obseg preventivnega dela. Sogovornica pravi, da tudi cepljenje proti covidu-19 zahteva dodatno obremenjevanje zdravstvenega kadra; nadaljuje se tudi testiranje splošne populacije ter zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, zaradi skorajda vsakodnevnega spreminjanja navodil in pravil pa se bolniki obračajo na njih z zahtevki po vedno novih potrdilih.
»Naše delo je dodatno obremenilo sporazumevanje po elektronski pošti. Neredko me ob koncu delovnega časa čaka okoli 40 novih e-sporočil. Pisanje takšnega ali še večjega števila odgovorov nam onemogoča kakršno koli triažo bolnikov. Pred kratkim se je zgodilo, da je v ambulanto prišla bolnica – zaradi strahu pred okužbo s covidom-19 je do zadnjega odlagala obisk –, pri kateri je pregled pokazal sum na maligno bolezen; sočasno je na okno ordinacije trkala mlajša oseba, ki je želela vedeti, zakaj kljub prijavi še ni bila povabljena na cepljenje, medicinska sestra pa mi je molila telefonsko slušalko, iz katere je moški glas odločno zahteval takojšnjo izdajo potrdila za prehod čez mejo,« pravi Rotar-Pavličeva, ki izpostavi tudi, da je vse bolj očitno, da marsikateri snovalec navodil, priporočil in dopisov (ZZZS, MZ, NIJZ) nima vpogleda v razmere na terenu oziroma na primarni ravni.
»Če bi se kdaj potrudili obiskati kakšno ambulanto družinske medicine, bi tam našli vse večjo izgorelost, brezvoljnost in jezo zaposlenih, med katerimi je vse več takih, ki razmišljajo o prekinitvi delovnega razmerja oziroma so področje zdravstva že zamenjali za manj stresna delovna mesta.«
Da razmere na področju družinske medicine niso dobre, je pokazala anketa, ki jo je med zdravniki izvedla Zdravniška zbornica Slovenije. Skoraj polovica pravi, da so se administrativne obremenitve v preteklem desetletju povečale za več kot 100 odstotkov; ob tem so se povečale tudi siceršnje obremenitve, predvsem tiste zaradi velikega števila opredeljenih bolnikov, dežurstev, dela na več deloviščih hkrati ... Mladi zdravniki to opažajo in se zato raje odločijo za druge specializacije, pravi predsednica združenja. Anketa je pokazala, da jih pri delu najbolj ovira pomanjkanje časa za obravnavo posameznega bolnika: tako je odgovorilo 45 odstotkov vprašanih, 37,2 odstotka pa najbolj motita čedalje obsežnejši administracija in birokracija.
Poročali so tudi o velikih dnevnih obremenitvah: kar 60 odstotkov družinskih zdravnikov pregleda od 41 do 60 bolnikov na dan, dodatnih 19 odstotkov pa celo od 61 do 80. V ambulantnem času imajo na voljo povprečno 6,5 minute na bolnika. Kot pravi predsednica združenja, krovne organizacije družinskih zdravnikov, zahtevajo: »Trajno urejanje bolniških staležev do tri dni (do dvakrat na leto) neposredno v odnosu delodajalec-delavec (vključno s staležem za nego), zmanjšanje pisanja potrdil o cepljenju oziroma pozitivnem testu na sars-cov-2, ki morajo biti bolnikom preprosto dosegljiva brez posredovanja primarnega zdravstva.«
Prav tako zahtevajo, da se urejanje povračila potnih stroškov rešuje le v odnosu bolnik-plačnik (ZZZS) z e-obrazcem, poenostavitev vpogleda za bolnika o trajanju napotnic, aktivnih receptih in izvidih in poenostavitev ter zmanjšanje izdaje napotnic in predpisovanja medicinsko-tehničnih pripomočkov.
Obremenitve so se v zadnjem letu še povečale, saj so bile vse naloge na primarni ravni, ki so nastale z epidemijo, dodane k rednemu delu in vse bolj presegajo zmogljivosti zaposlenih. Dolgotrajnost epidemije in omenjena dodatna opravila pa so kritično skrčili obseg preventivnega dela. Sogovornica pravi, da tudi cepljenje proti covidu-19 zahteva dodatno obremenjevanje zdravstvenega kadra; nadaljuje se tudi testiranje splošne populacije ter zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, zaradi skorajda vsakodnevnega spreminjanja navodil in pravil pa se bolniki obračajo na njih z zahtevki po vedno novih potrdilih.
»Naše delo je dodatno obremenilo sporazumevanje po elektronski pošti. Neredko me ob koncu delovnega časa čaka okoli 40 novih e-sporočil. Pisanje takšnega ali še večjega števila odgovorov nam onemogoča kakršno koli triažo bolnikov. Pred kratkim se je zgodilo, da je v ambulanto prišla bolnica – zaradi strahu pred okužbo s covidom-19 je do zadnjega odlagala obisk –, pri kateri je pregled pokazal sum na maligno bolezen; sočasno je na okno ordinacije trkala mlajša oseba, ki je želela vedeti, zakaj kljub prijavi še ni bila povabljena na cepljenje, medicinska sestra pa mi je molila telefonsko slušalko, iz katere je moški glas odločno zahteval takojšnjo izdajo potrdila za prehod čez mejo,« pravi Rotar-Pavličeva, ki izpostavi tudi, da je vse bolj očitno, da marsikateri snovalec navodil, priporočil in dopisov (ZZZS, MZ, NIJZ) nima vpogleda v razmere na terenu oziroma na primarni ravni.
Mladi zdravniki se raje odločijo za druge specializacije.
»Če bi se kdaj potrudili obiskati kakšno ambulanto družinske medicine, bi tam našli vse večjo izgorelost, brezvoljnost in jezo zaposlenih, med katerimi je vse več takih, ki razmišljajo o prekinitvi delovnega razmerja oziroma so področje zdravstva že zamenjali za manj stresna delovna mesta.«
Razmere so kritične
Da razmere na področju družinske medicine niso dobre, je pokazala anketa, ki jo je med zdravniki izvedla Zdravniška zbornica Slovenije. Skoraj polovica pravi, da so se administrativne obremenitve v preteklem desetletju povečale za več kot 100 odstotkov; ob tem so se povečale tudi siceršnje obremenitve, predvsem tiste zaradi velikega števila opredeljenih bolnikov, dežurstev, dela na več deloviščih hkrati ... Mladi zdravniki to opažajo in se zato raje odločijo za druge specializacije, pravi predsednica združenja. Anketa je pokazala, da jih pri delu najbolj ovira pomanjkanje časa za obravnavo posameznega bolnika: tako je odgovorilo 45 odstotkov vprašanih, 37,2 odstotka pa najbolj motita čedalje obsežnejši administracija in birokracija.
Poročali so tudi o velikih dnevnih obremenitvah: kar 60 odstotkov družinskih zdravnikov pregleda od 41 do 60 bolnikov na dan, dodatnih 19 odstotkov pa celo od 61 do 80. V ambulantnem času imajo na voljo povprečno 6,5 minute na bolnika. Kot pravi predsednica združenja, krovne organizacije družinskih zdravnikov, zahtevajo: »Trajno urejanje bolniških staležev do tri dni (do dvakrat na leto) neposredno v odnosu delodajalec-delavec (vključno s staležem za nego), zmanjšanje pisanja potrdil o cepljenju oziroma pozitivnem testu na sars-cov-2, ki morajo biti bolnikom preprosto dosegljiva brez posredovanja primarnega zdravstva.«
Koliko je družinskih zdravnikov V Sloveniji v javni mreži dela 990 specialistov družinske medicine in 108 zdravnikov splošne medicine. Po podatkih iz aprila 2019 je imelo 95 družinskih zdravnikov, vpisanih v register zdravnikov, tuje državljanstvo. Za koliko se je to število povečalo v preteklih dveh letih, še ugotavljajo, pravi Danica Rotar-Pavlič in dodaja, da bi že danes samo za nadomeščanje upokojitev v obdobju 2020–2024 potrebovali skupno 236 zdravnikov družinske medicine.
Prav tako zahtevajo, da se urejanje povračila potnih stroškov rešuje le v odnosu bolnik-plačnik (ZZZS) z e-obrazcem, poenostavitev vpogleda za bolnika o trajanju napotnic, aktivnih receptih in izvidih in poenostavitev ter zmanjšanje izdaje napotnic in predpisovanja medicinsko-tehničnih pripomočkov.