Za prebavo in presnovo

Regrat, ta preprosta in zelo razširjena samonikla rastlina, je nekaj posebnega. Vsako pomlad najprej poženejo listi, ki jih radi nabiramo – pri tem seveda pazimo, da to počnemo le na travnikih, ki niso onesnaženi (gnojenje, kakci) in niso v bližini cest. Potem rumeno zacveti, cvet kmalu postane puhast, kar je zlasti všeč najmlajšim, ki pihnejo vanj in se drobna semena razletijo na vse strani.


Mnogi ga imajo za plevel, a je koristna zel. Dobro vpliva na ledvice, žolčnik, želodec, jetra, črevesje, kri. Je grenkega okusa, grenčine spodbujajo izločanje prebavnih sokov, zato ne preseneča, da ga ljudsko zdravilstvo priporoča za izboljšanje slabe prebave in spodbujanje apetita. Tudi pri slabšem delovanju jeter in žolčnika ga uporabljamo, zlasti korenino, ki naj bi bila najbolj zdravilna; poleg tega preprečuje zaprtje, čisti kožo, preprečuje artritis, revmo, tudi žolčne kamne. Praženo in zmleto uporabljamo za pripravo napitka, ki po okusu spominja na kavo, le da je brez kofeina. A po navadi pogosteje kot korenino uporabljamo liste, zgodaj spomladi regrat požene pritlične, podolgovate in močno nazobčane liste. Bogati so z vitamini in minerali (po vitaminski sestavi prekosi špinačo in paradižnik), vsebuje vitamine A (več kot korenje), B2, C, K (ki med drugim skrbi za zdrave kosti), tiamin, folno kislino, minerale kalij, natrij, kalcij, fosfor in železo. Uživanje listov – iz njih si najpogosteje pripravimo solato, dajemo jih v smutije in sendviče – je koristno pri zastajanju vode v telesu (regrat je diuretik), motnjah v delovanju ledvic in mehurja, celulitu, revmatskih obolenjih in tudi nižanju slabega holesterola ter uravnavanju ravni krvnega sladkorja. Starejši ko so listi, bolj so grenki, zato nabiramo le res mlade, najbolje pred cvetenjem. S stebelci naj bi si pomagali pregnati bradavice: premažemo jih z belim mlečkom, ki mezi iz njih. A občutljivi naj bodo previdni, saj lahko pri stiku s cvetočim regratom pride do kontaktnega dermatitisa.

Iz cvetov pripravljamo vino in sirup, slednjega lahko uporabljamo namesto medu: sirup čisti kri in pomaga prebavi, pomaga tudi pri kašlju. Iz posušenih cvetov, ki jih nabiramo v suhem in sončnem vremenu, pripravljamo čaj. In še to: Slovenci radi nabiramo regrat, menda ga pojemo največ na svetu, a pri nabiranju (vseh zeli, ne le regrata) bodimo zmerni.