VINO
Za rdeče trebušast kozarec
Najbolj hladno strežemo penino, najtoplejše pa rdeče vino; pri kozarcih je pomembna oblika, najelegantnejši je za penine.
Odpri galerijo
Kozarci naj bodo čisti. FOTO: Guliver/Getty Images
Vinska spremljava je pomemben del večerje, zlasti če strežemo različne jedi, h katerim spadajo različna vina. Da bi sledili vsaj minimalnim standardom vinske strežbe, potrebujemo tri vrste kozarcev, za penino in za belo ter rdeče vino. Praviloma vina strežemo v kozarcih s peclji, ki so različno dolgi, razlikujejo pa se tudi čaše.
Najelegantnejši je za penino, ki je na najdaljši nogi, ima tudi podaljšano čašo. Nekoliko krajšo čašo tulipanaste oblike naj ima kozarec za belo vino, medtem ko je tisti za rdeče bolj okrogel in na najkrajšem peclju, zato pa je čaša nekoliko večja. Poznavalci pravijo, da v večjem kozarcu rdeče vino bolje razvije aromo in okus.
Prav tako je pomembna steklenica, ki jo postavimo na mizo. Običajno strežemo stekleničeno vino, ki ga pustimo v originalni steklenici. Kaj pa, če smo ga kupili pri kmetu, ki nam ga je nalil v plastične posode? Seveda ne bomo niti pomislili, da bi ga v plastiki postavili na mizo, temveč ga bomo pretočili v primerno steklenico ali vinski vrč. Lahko celo v majolko, če imamo še katero.
Preden gre vino na mizo, ga je treba ustrezno temperirati. Velja splošno pravilo, da se bela vina strežejo bolj hladna, rdeča pa bolj topla. Najhladnejša mora biti penina, ki najbolj razvije okus pri od 6 do 8 stopinjah, medtem ko naj bodo sveža bela vina in rose malce toplejša. Zanimivo, tudi sladka ohladimo na 6 do 10 stopinj, najtoplejša uživamo rdeča, ki jih temperiramo na približno 15 stopinj.
Povejmo še, da penino, ki jo bomo odprli na silvestrovo tik pred polnočjo, odpiramo čim bolj obzirno in tiho. Da bi to dosegli, zamašek počasi vrtimo okoli osi in s prstom zadržujemo njegovo polzenje po vratu steklenice, tako da zdrsne iz steklenice le ob nežnem poku. A novo leto je posebna priložnost, ob kateri bodo tudi poznavalci spregledali sicer grešni pok mehurčkov.
Še bolj kot oblika je pri kozarcih pomembna čistoča. Preden jih damo na mizo, preverimo, da niso polni madežev, ki lahko nastanejo zaradi pogostega pomivanja v pomivalnem stroju. Pomijemo jih na roke, če ne gre, raje uporabimo druge, čiste. S čisto krpo obrišemo kozarce, ki jih ne uporabljamo vsak dan, zlasti bodo prašni tisti, ki so bili vse leto v omari.
Kozarci naj bodo čisti. FOTO: Guliver/Getty Images
Najelegantnejši je za penino, ki je na najdaljši nogi, ima tudi podaljšano čašo. Nekoliko krajšo čašo tulipanaste oblike naj ima kozarec za belo vino, medtem ko je tisti za rdeče bolj okrogel in na najkrajšem peclju, zato pa je čaša nekoliko večja. Poznavalci pravijo, da v večjem kozarcu rdeče vino bolje razvije aromo in okus.
Prav tako je pomembna steklenica, ki jo postavimo na mizo. Običajno strežemo stekleničeno vino, ki ga pustimo v originalni steklenici. Kaj pa, če smo ga kupili pri kmetu, ki nam ga je nalil v plastične posode? Seveda ne bomo niti pomislili, da bi ga v plastiki postavili na mizo, temveč ga bomo pretočili v primerno steklenico ali vinski vrč. Lahko celo v majolko, če imamo še katero.
...
Preden gre vino na mizo, ga je treba ustrezno temperirati. Velja splošno pravilo, da se bela vina strežejo bolj hladna, rdeča pa bolj topla. Najhladnejša mora biti penina, ki najbolj razvije okus pri od 6 do 8 stopinjah, medtem ko naj bodo sveža bela vina in rose malce toplejša. Zanimivo, tudi sladka ohladimo na 6 do 10 stopinj, najtoplejša uživamo rdeča, ki jih temperiramo na približno 15 stopinj.
Povejmo še, da penino, ki jo bomo odprli na silvestrovo tik pred polnočjo, odpiramo čim bolj obzirno in tiho. Da bi to dosegli, zamašek počasi vrtimo okoli osi in s prstom zadržujemo njegovo polzenje po vratu steklenice, tako da zdrsne iz steklenice le ob nežnem poku. A novo leto je posebna priložnost, ob kateri bodo tudi poznavalci spregledali sicer grešni pok mehurčkov.
Vina na mizo nikoli ne postavimo v plastični posodi, pretočimo ga v steklenice.
Še bolj kot oblika je pri kozarcih pomembna čistoča. Preden jih damo na mizo, preverimo, da niso polni madežev, ki lahko nastanejo zaradi pogostega pomivanja v pomivalnem stroju. Pomijemo jih na roke, če ne gre, raje uporabimo druge, čiste. S čisto krpo obrišemo kozarce, ki jih ne uporabljamo vsak dan, zlasti bodo prašni tisti, ki so bili vse leto v omari.
