Za sindrom karpalnega kanala največkrat krivo monotono delo

Ena najpogostejših tegob sodobnega časa je nedvomno sindrom zapestnega prehoda, po domače karpalnega kanala. O njem ste gotovo že slišali, morda pa ste med tistimi nesrečniki, ki jih je težava že doletela in jim pošteno spremenila delovne navade.
V osnovi gre za utesnitev medianega oziroma sredinskega živca v zapestnem prehodu, kar najprej povzroči neprijetne občutke in mravljinčenje v dlani, lahko tudi otrplost ali otrdelost. Znaki se najprej pojavljajo le ob obremenitvi, pozneje pa tudi brez te, zelo radi nagajajo ponoči. Sledi bolečina, ki se rada razširi v podlaket ali nadlaket, tudi rame in vrat, ob napredovanju pa slabi mišična kepa pod palcem, zaradi česar je oprijem vse slabši, tako tudi spretnost, denimo, težavno postane že zapenjanje gumbov. Mnogi se sčasoma soočijo z izgubo motorike oziroma nerodnostjo, zaradi katere jim predmeti padajo iz rok, delo pa je občutno oteženo, lahko celo onemogočeno.

Vse več žrtev dela z računalnikom

Prav narava dela pa je največkrat kriva za težave, sindrom zapestnega prehoda je namreč eno najpogostejših poklicnih obolenj, doleti pa največkrat šoferje, frizerje, računalničarje, skratka vse tiste, ki pri delu ponavljajo monotone gibe. Vse več je žrtev računalniške miške in tipkovnice, domnevajo strokovnjaki, delo pred zaslonom je namreč dandanes tako rekoč nepogrešljivo na vse več področjih: pri uporabi miške in tipkovnice je roka ves čas nagnjena rahlo nazaj, dlani pa rahlo zaprte in prsti pokrčeni, zato mnogim težave primerno ublaži uporaba prilagojene opreme, ugotavljajo, nekaterim pa pomaga vmesno razgibavanje rok, kroženje z zapestji, stresanje dlani. Sindrom je pogost tudi pri ženskah v menopavzi in med nosečnostjo; vplivajo lahko tudi ščitnična obolenja, sladkorna bolezen in revmatoidni artritis, težava pa je lahko tudi dedna, saj je karpalni kanal pri nekaterih preprosto ožji. Verjetnost za razvoj sindroma je pri moških večja s starostjo, najpogosteje pa je kriva kombinacija različnih dejavnikov.


Učinkovito spopadanje s tegobo se vedno začne z obiskom pri osebnem zdravniku, ki bo ocenil resnost težave in vas napotil k specialistu. Pri sindromu zapestnega prehoda so na voljo različne oblike pomoči, a brez odprave vzroka oziroma njegove ublažitve je uspeh malo verjeten. Pomagajo lahko že sprememba delovnih navad, razgibavanje, fizioterapija in tudi dodajanje vitaminov skupine B. Ob večjih težavah so na voljo mazila, obliži, injekcije kortikosteroidov. Če pa težave po vseh teh ukrepih ne jenjajo ali sindrom le še napreduje, obstaja tudi možnost kirurškega posega. Izboljšanje praviloma sledi že po nekaj dneh, okrevanju pa mora slediti še dosledno in redno izvajanje vaj. Hujše ko so težave, daljše je okrevanje, pojasnjujejo strokovnjaki, zato je zgodnje zdravljenje preprosto nujno.