PREVENTIVA
Za to zahrbtno boleznijo vsako leto zboli 1300 žensk
Oktober je obarvan rožnato, je mesec ozaveščanja o raku dojke, najpogostejši obliki raka pri ženskah; zdravljenje je čedalje uspešnejše, petletna preživetja se podaljšujejo.
Odpri galerijo
Približno 80 odstotkov bolnic je starejših od 50 let, je pojasnila dr. Simona Borštnar, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana: »V grobem rak delimo na invazivnega in neinvazivnega. Pri večini bolnic ga odkrijemo v invazivni obliki, pri okoli sto bolnicah pa v neinvazivni.« Zdravljenje raka dojke je multidisciplinarno, kar pomeni, da ne zadostuje samo ena oblika zdravljenja, temveč so za dobro obvladovanje bolezni potrebni različni pristopi, pojasnjuje sogovornica: »Operacija, obsevanje in sistemsko zdravljenje z različnimi zdravili. Večina bolnic potrebuje kirurško in sistemsko zdravljenje, več kot polovica tudi pooperativno obsevanje. V kirurškem zdravljenju je trend čedalje manj obsežnih operacij, ki pa zahtevajo zelo dobro predoperativno diagnostiko in kirurga z obsežnim znanjem o raku dojk. Sistemsko zdravljenje je prilagojeno značilnostim tumorja in je lahko hormonsko, citostatsko ali tarčno z anti-HER 2 zdravili, lahko celo kombinacija vseh. Tudi radioterapija se izbira in prilagaja glede na vrsto in obseg operacije ter tudi značilnosti raka.«
V Sloveniji vsako leto zboli skoraj 1300 žensk in približno deset moških; k sreči je zdravljenje čedalje uspešnejše, stopnja umrljivosti se zmanjšuje, petletna preživetja, ki so statistično merilo uspešnosti zdravljenja, se podaljšujejo: »Petletno preživetje tistih, ki so zbolele okoli leta 1990, je bilo manj kot 70-odstotno, tistih, ki so zbolele okoli leta 2000, manj kot 80-odstotno, za zbolele v zadnjem desetletju pa se že približuje 90 odstotkom. V primerjavi s sosednjo Avstrijo so preživetja tako rekoč enaka, in to ob znatno manjših finančnih sredstvih in trikrat manj zdravnikih in drugih zdravstvenih delavcih. Zgodnje odkrivanje je pomembno, saj velik obseg bolezni poslabša prognozo,« poudarja sogovornica.
Kljub velikemu napredku, ki sta ga dosegli tako stroka kot javnost, je priložnosti za izboljšave še veliko, ugotavlja dr. Borštnarjeva in poudarja, da je rožnati oktober tudi letos v rokah aktivnih združenj, kot je Europa Donna. Ta že vrsto let ozavešča in izobražuje o raku dojke, zdravljenju in preventivi. Ponuja dragoceno podporo bolnicam in njihovim svojcem. Pripravljajo številne poučne delavnice in pester program, ki ga bodo povezovale rožnate pentlje in pletenine, ki se bodo vile med drevesi v parkih.
Poklon gre tudi dobremu ozaveščanju javnosti, ki se vse bolj odziva na preventivne pozive, ugotavlja dr. Borštnarjeva: »Menim, da so ženske kar dobro ozaveščene o pomenu preventive, kamor spada predvsem zdrav način življenja, tudi samopregledovanje. Odziv na vabilo v presejalni program je dober. Da, napredek je res opazen.« Zgodnje odkrivanje vsekakor pomeni boljše možnosti za zdravljenje, zato ne smemo omahovati pri določenih znakih, ki zahtevajo takojšen pregled pri zdravniku. To so zatrdlina v dojki, ki se med menstruacijskim ciklusom ne spreminja, ugreznjene prsne bradavice, spremenjena barva kože dojk, otekla dojka, izcedek iz dojk, zatrdlina v pazduhi ali nadključnični loži.
Ključna je preventivaPomembno vlogo pri zgodnjem odkrivanju raka ima državni presejalni program Dora, ki deluje že deset let. Cilj je zmanjšati umrljivost žensk zaradi raka dojke za 25–30 odstotkov. Na presejalno slikanje vsaki dve leti povabijo vse ženske, stare med 50 in 69 let, slike pa nato neodvisno pogledata dva radiologa. V povprečju od štiri do pet odstotkov žensk v programu povabijo na dodatno slikanje, en odstotek na punkcijo dojke. Program je učinkovit, če se na presejalno mamografijo odzove več kot 70 odstotkov žensk, v letošnjem letu ima program 72-odstotno odzivnost. Sicer je za preventivo nujno tudi ohranjanje zdravega življenjskega sloga, kamor spadajo dojenje pri materah, redno gibanje, zdrava prehrana, vzdrževanje ustrezne telesne teže, izogibanje nevarnemu soncu in stresu ter skrb za duševno zdravje.
V Sloveniji vsako leto zboli skoraj 1300 žensk in približno deset moških; k sreči je zdravljenje čedalje uspešnejše, stopnja umrljivosti se zmanjšuje, petletna preživetja, ki so statistično merilo uspešnosti zdravljenja, se podaljšujejo: »Petletno preživetje tistih, ki so zbolele okoli leta 1990, je bilo manj kot 70-odstotno, tistih, ki so zbolele okoli leta 2000, manj kot 80-odstotno, za zbolele v zadnjem desetletju pa se že približuje 90 odstotkom. V primerjavi s sosednjo Avstrijo so preživetja tako rekoč enaka, in to ob znatno manjših finančnih sredstvih in trikrat manj zdravnikih in drugih zdravstvenih delavcih. Zgodnje odkrivanje je pomembno, saj velik obseg bolezni poslabša prognozo,« poudarja sogovornica.
Kljub velikemu napredku, ki sta ga dosegli tako stroka kot javnost, je priložnosti za izboljšave še veliko, ugotavlja dr. Borštnarjeva in poudarja, da je rožnati oktober tudi letos v rokah aktivnih združenj, kot je Europa Donna. Ta že vrsto let ozavešča in izobražuje o raku dojke, zdravljenju in preventivi. Ponuja dragoceno podporo bolnicam in njihovim svojcem. Pripravljajo številne poučne delavnice in pester program, ki ga bodo povezovale rožnate pentlje in pletenine, ki se bodo vile med drevesi v parkih.
Ženske so dobro ozaveščene o pomenu preventive, kamor spada predvsem zdrav način življenja, tudi samopregledovanje.
Poklon gre tudi dobremu ozaveščanju javnosti, ki se vse bolj odziva na preventivne pozive, ugotavlja dr. Borštnarjeva: »Menim, da so ženske kar dobro ozaveščene o pomenu preventive, kamor spada predvsem zdrav način življenja, tudi samopregledovanje. Odziv na vabilo v presejalni program je dober. Da, napredek je res opazen.« Zgodnje odkrivanje vsekakor pomeni boljše možnosti za zdravljenje, zato ne smemo omahovati pri določenih znakih, ki zahtevajo takojšen pregled pri zdravniku. To so zatrdlina v dojki, ki se med menstruacijskim ciklusom ne spreminja, ugreznjene prsne bradavice, spremenjena barva kože dojk, otekla dojka, izcedek iz dojk, zatrdlina v pazduhi ali nadključnični loži.