Za varno rabo zdravil
Letošnji dan slovenskih lekarn (26. 9.) je namenjen varni uporabi zdravil pri otrocih. Sodelovanje in zaupanje staršev, otrok in zdravstvenih delavcev, torej zdravnikov in farmacevtov, sta ključnega pomena pri zdravljenju otrok z zdravili. »Samo v lekarnah lahko vsem, torej tudi otrokom, zagotovimo kakovostna in varna zdravila. Za otroke veliko zdravil v lekarnah tudi izdelamo, saj so gotova zdravila, ki so na trgu, zanje neprimerna. Vzrok je lahko previsok odmerek, zdravilna oblika, ki je otrok ne more uporabiti, ali pa zdravila zanje sploh ni. To so t. i. magistralna zdravila. Izdelujemo mazila, praške, sirupe, tekočine za zunanjo uporabo, kapljice in drugo. Vse pod strogimi pogoji in nadzorom,« je za Slovenske novice povedala specialistka farmacije mag. Darja Potočnik Benčič, direktorica Lekarniške zbornice Slovenija.
Na vprašanje, kakšno je sicer stanje glede farmacevtske oskrbe pri nas, Potočnik Benčičeva odgovarja: »Zaprtja lekarn smo se bali lani, ko je državni zbor obravnaval spremembe in dopolnitve zakona o lekarniški dejavnosti, s katerimi bi posegli tudi v kriterije za mrežo lekarn. Lekarniški zbornici je v tem delu uspelo zakon ubraniti in kriteriji za mrežo so ostali. Zdaj se soočamo z drugo težavo, to je hudo pomanjkanje kadra. O tem se malo piše in govori, situacija pa je zelo resna. Nekatere lekarne skrajšajo delovni čas, da zagotovijo vsaj nujno dostopnost.«
Neizkoriščene priložnosti
Je pa še nekaj priložnosti, ki so v Sloveniji premalo izkoriščene ali sploh niso. »Takšno področje je pregled uporabe zdravil (PUZ) in osebna kartica zdravil. V Nemčiji pripada vsem, ki imajo predpisanih in uporabljajo več kot pet zdravil sočasno, v Veliki Britaniji storitev izvajajo že več let, saj so prednosti za pacienta in zdravstveno blagajno očitne. Drugo področje so dodatne storitve za kronične bolnike, med drugim možnost podaljšanja veljavnosti recepta pri urejeni kronični bolezni. Farmacevt je strokovnjak za zdravila, zato to storitev (z ustrezno dodatno usposobljenostjo) uspešno opravi. Danes pacienti večino zdravil naročajo po telefonu. Sporočila sprejemajo medicinske sestre in administrativni kader, zato je napak pri predpisovanju zelo veliko. Veliko je tudi podvojenih terapij, ki bi jih farmacevt s PUZ odkril in ukinil,« pravi sogovornica.
Izpostavila je še dve področji, ki bi ju prav tako lahko opravljali farmacevti v lekarnah. To je izvajanje testiranja in izdaja potrdila, kar v več evropskih državah izvajajo farmacevti v lekarnah, pri nas pa ne. Drugo področje je cepljenje. »Države, ki so želele dvigniti precepljenost, npr. proti gripi, so uvedle cepljenje v lekarnah. Cepi magister farmacije, podatke vnese v elektronski register cepljenja. V Angliji cepijo že 11 let, 75 odstotkov starejših od 65 let je cepljenih. Mi se o tem še vedno pogajamo z ministrstvom in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje.«
Ob dnevu lekarn so izdali knjižico s preverjenimi informacijami, ki bodo pripomogle k pravilni in varni uporabi zdravil pri otrocih.
