Za večine težko predstavljivo, za nekatere od boga poslano
Država podpira in izvaja projekt, ki bo osebam z različnimi oviranostmi omogočil kar se da samostojno mobilnost v prometu; z največ težavami se soočajo invalidi, starejši in otroci.
Odpri galerijo
Večina si težko predstavlja, s kakšnimi težavami se soočajo ljudje z različnimi oviranostmi. FOTO: Guliver/Getty Images
Večina bralcev si težko predstavlja, s kakšnimi težavami se v vsakdanjem življenju spopadajo ljudje z različnimi oviranostmi, to so predvsem invalidi: gibalno ovirani, slepi in slabovidni, gluhi in naglušni. Težko si predstavljamo, kakšen izziv je potovanje z vlakom na invalidskem vozičku, kako zapleteno je gibanje po mestu za slepega ali slabovidnega, v kakšni stiski so lahko starejši, ko se ne znajdejo več v prometu, in kako ogroženi so otroci, ki še ne poznajo prometnih pravil, hkrati pa so sila nepredvidljivi.
V Sloveniji živi 170.000 invalidov, kar je 8,5 odstotka celotne populacije, če prištejemo še starejše in otroke, ki tudi spadajo k ranljivim skupinam, dobimo kar 45 odstotkov prebivalstva, ki se tako ali drugače sooča s težavami v prometu. Da bi se vsem osebam z različnimi oviranostmi omogočilo kar se da samostojno mobilnost v prometu, država podpira in izvaja projekt Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi, ki ga financira ministrstvo za infrastrukturo, izvaja pa Geodetski inštitut Slovenije.
Gre za enega izmed najpomembnejših vseslovenskih projektov, namenjenih vključevanju ranljivih skupin, ki se jim s tem izboljša kakovost življenja. Cilj oziroma končni rezultat bo aplikacija, s pomočjo katere bodo lahko invalidi načrtovali pot brez ovir v posameznih občinah in med njimi po vsej Sloveniji. Kaj to pomeni in kako poteka v praksi, smo izvedeli na predstavitvi projekta, ki sta ga ministrstvo in Geodetski inštitut predstavila minuli teden.
Projekt trenutno vključuje enaindvajset občin in štiri skupine ranljivih oseb, gibalno ovirane, slepe in slabovidne, starejše in otroke, letos pa se bodo priključile še nove skupine, med njimi gluhi in naglušni. Kot je povedal vodja projekta mag. Roman Rener, predstavniki teh skupin v projektu aktivno sodelujejo, tako da na terenu zbirajo podatke o ovirah oziroma dostopnosti, na primer, ali je pred objektom rampa, ki omogoča dostop z vozičkom, ali ima objekt dovolj veliko dvigalo, kje je zagotovljena možnost brailove pisave ali tolmačenje za gluhe in naglušne in podobno. Zbrane podatke inštitut pripravi in obdela tako, da lahko na tej podlagi podjetja razvijejo aplikacije, namenjene invalidom in drugim osebam z različnimi oviranostmi.
Na predstavitvi projekta so izkušnje delili tudi predstavniki ranljivih skupin. Ustanovitelj in vodja projekta Pridem.si Aljoša Škaper je povedal, da je začel po poškodbi raziskovati, kam sploh še lahko gre, in ugotovil, da baza podatkov o dostopni infrastrukturi sploh ne obstaja. Gibalno ovirani so prisiljeni k iskanju informacij po spletu, kar velikokrat ni urejeno. Pri projektu je sodeloval kot izvajalec, in sicer je zajemal podatke na terenu, poudaril pa je pomen preverjenih in točnih podatkov, ki jih lahko najbolje zagotovi prav gibalno ovirana oseba.
Projekt se ne osredotoča le na fizično, temveč tudi spletno dostopnost. S tem se ukvarjajo strokovnjaki pri Beletrini, eden od uporabnikov, Antun Smrdel, sodelavec Arhiva RS na področju prilagajanja dostopnosti arhivskega gradiva za ranljive skupine ter mentor za analizo spletne dostopnosti za slepe uporabnike pri Beletrini, pa je naštel tudi nekaj prilagoditev na spletu, ki pomagajo slepim in slabovidnim, na primer vrstica z brailovo pisavo.
Mag. Roman Rener, vodja projekta Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi FOTO: Matej Pušnik
V Sloveniji živi 170.000 invalidov, kar je 8,5 odstotka celotne populacije, če prištejemo še starejše in otroke, ki tudi spadajo k ranljivim skupinam, dobimo kar 45 odstotkov prebivalstva, ki se tako ali drugače sooča s težavami v prometu. Da bi se vsem osebam z različnimi oviranostmi omogočilo kar se da samostojno mobilnost v prometu, država podpira in izvaja projekt Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi, ki ga financira ministrstvo za infrastrukturo, izvaja pa Geodetski inštitut Slovenije.
Gre za enega izmed najpomembnejših vseslovenskih projektov, namenjenih vključevanju ranljivih skupin, ki se jim s tem izboljša kakovost življenja. Cilj oziroma končni rezultat bo aplikacija, s pomočjo katere bodo lahko invalidi načrtovali pot brez ovir v posameznih občinah in med njimi po vsej Sloveniji. Kaj to pomeni in kako poteka v praksi, smo izvedeli na predstavitvi projekta, ki sta ga ministrstvo in Geodetski inštitut predstavila minuli teden.
Več o projektu in njegovih rezultatih lahko preberemo na spletni strani www.dostopnost-prostora.si.
Projekt trenutno vključuje enaindvajset občin in štiri skupine ranljivih oseb, gibalno ovirane, slepe in slabovidne, starejše in otroke, letos pa se bodo priključile še nove skupine, med njimi gluhi in naglušni. Kot je povedal vodja projekta mag. Roman Rener, predstavniki teh skupin v projektu aktivno sodelujejo, tako da na terenu zbirajo podatke o ovirah oziroma dostopnosti, na primer, ali je pred objektom rampa, ki omogoča dostop z vozičkom, ali ima objekt dovolj veliko dvigalo, kje je zagotovljena možnost brailove pisave ali tolmačenje za gluhe in naglušne in podobno. Zbrane podatke inštitut pripravi in obdela tako, da lahko na tej podlagi podjetja razvijejo aplikacije, namenjene invalidom in drugim osebam z različnimi oviranostmi.
Na predstavitvi projekta so izkušnje delili tudi predstavniki ranljivih skupin. Ustanovitelj in vodja projekta Pridem.si Aljoša Škaper je povedal, da je začel po poškodbi raziskovati, kam sploh še lahko gre, in ugotovil, da baza podatkov o dostopni infrastrukturi sploh ne obstaja. Gibalno ovirani so prisiljeni k iskanju informacij po spletu, kar velikokrat ni urejeno. Pri projektu je sodeloval kot izvajalec, in sicer je zajemal podatke na terenu, poudaril pa je pomen preverjenih in točnih podatkov, ki jih lahko najbolje zagotovi prav gibalno ovirana oseba.
21 občin je sodelovalo pri projektu, pridružile se jim bodo nove.
Projekt se ne osredotoča le na fizično, temveč tudi spletno dostopnost. S tem se ukvarjajo strokovnjaki pri Beletrini, eden od uporabnikov, Antun Smrdel, sodelavec Arhiva RS na področju prilagajanja dostopnosti arhivskega gradiva za ranljive skupine ter mentor za analizo spletne dostopnosti za slepe uporabnike pri Beletrini, pa je naštel tudi nekaj prilagoditev na spletu, ki pomagajo slepim in slabovidnim, na primer vrstica z brailovo pisavo.
