To pomaga za večjo plodnost

S pomanjkanjem selena praviloma nimamo težav, lahko pa so ogroženi kadilci in tisti, ki pijejo veliko alkohola, tveganje je lahko večje tudi pri ženskah, ki jemljejo kontracepcijske tablete.

Varuje pred rakom

»Ob pomanjkanju selena se njegova količina prerazporedi, in sicer tako, da telo z njim najprej oskrbi tkiva in organe, ki opravljajo življenjsko pomembne funkcije. To dejstvo priča o izjemni pomembnosti selena za naše zdravje. Njegovo pomanjkanje lahko povzroči nastanek srčno-žilnih bolezni, bolezni ledvic, rakava obolenja, neplodnost ter težave s kožo in lasmi,« pojasnjuje mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije. Selen je torej izjemno pomemben mineral; dragocen je za razmnoževanje, delovanje ščitnice, proizvodnjo DNK in zaščito telesa pred okužbami in škodo, ki jo povzročajo prosti radikali, varuje pa tudi pred rakavimi obolenji. »Prisoten je v številnih živilih – vsebujejo ga brazilski oreščki, morski sadeži in organsko meso (ledvice, jetra ...), jajca in mlečni izdelki, kruh, žita in žitni izdelki, žitni kalčki, otrobi, tunina, čebula, paradižnik, brokoli, česen in rjav riž. Selen v kombinaciji z E-vitaminom ščiti telesne maščobe pred oksidacijo,« pojasnjuje sogovornica in pristavlja, da je vsebnost selena v živilih odvisna od količine tega minerala v tleh, na katerih rastlina raste: »V Evropi je ta količina precej nizka, njegova absorpcija pa je relativno visoka, od 70- do 90-odstotna, vendar je odvisna od vrste živila in statusa prehranjenosti posameznika s selenom. Večino minerala zaužijemo z ribami, jajci in mesom, zato je vnos pogosto prenizek. Če niste prepričani, ali ga zaužijete dovolj, se posvetujte s farmacevtom.«

Priporočen dnevni vnos za odrasle in mladostnike od 15. leta naprej je od 50 do 70 mikrogramov na dan; otroci od tretjega leta potrebujejo do 15 mikrogramov na dan, otroci od osmega leta pa 30. Nekateri pa ga vendarle potrebujejo več: »Večji dnevni vnos je priporočen nosečnicam in doječim materam, bolnikom na dializi, ljudem na posebnih dietah (dieta pri fenilketonuriji), ljudem z okrnjeno absorpcijo hranil, ljudem z enolično prehrano (na primer veganom) in tistim, ki uživajo energijsko in beljakovinsko pusto hrano.« A pozor, prekoračitve odmerka se velja izogibati, sklene predsednica Lekarniške zbornice Slovenije: »Najvišja še dopustna količina je 300 mikrogramov, večje količine so lahko škodljive. Prekoračenje lahko povzroči bolezni živcev, lezije na koži, zadah po česnu, lomljive lase in nohte, slabost, prebavne težave, dermatitis, deformacijo nohtov, izgubo las in celo ohromelost. Pri odmerkih, višjih od 800 mikrogramov na dan, lahko sledi kronična zastrupitev.«