PODKOŽNE VENE
Za zdrave žile
Težave z razširjenimi podkožnimi venami se lahko začnejo že pri 20 letih, pogostejše in resnejše po 40.
Odpri galerijo
Zdravje ven in venskega sistema bomo dlje ohranili z zdravim življenjskim slogom, ki vključuje redno in zmerno fizično aktivnost, pestro prehrano in čim manj sedenja in stanja, svetujejo dermatovenerologi oziroma flebologi, specialisti za zdravljenje krčnih žil. Vensko popuščanje se začne precej neopazno in prizadene predvsem posameznike z dedno nagnjenostjo in tiste s čezmerno telesno težo. Krčne žile se pojavljajo tako pri moških kot ženskah, pri slednjih pogosteje.
Po podatkih se razširjenost kroničnih venskih bolezni spodnjih udov giblje med 10 do 50 odstotki v odrasli moški populaciji in 50 do 60 odstotki pri odraslih ženskah, klinični znaki krčnih žil so prisotni pri 33 odstotkih odraslih žensk in do 20 odstotkih odraslih moških. Težave se lahko začnejo že pri 20 letih, vendar se pogostejše in predvsem resnejše pojavijo praviloma po 40. letu starosti.
Pogosteje se krčne žile pojavljajo pri starejših in ženskah, slabšajo jih tudi hormonske terapije, na primer pri nosečnosti ali oralna kontracepcija. Prav v nosečnosti so zelo pogoste: povečan pritisk v trebuhu dodatno ovira vračanje venske krvi iz nog proti srcu, kar je glavni razlog za pojav krčnih žil v nosečnosti, ki praviloma po porodu tudi izginejo. Širitev ven povzročata tudi vročina in dolgotrajno sedenje ali vztrajanje v stoječem položaju. Pogost vzrok je nezdrav način življenja: kajenje, uživanje alkohola, debelost in premalo gibanja.
Da je z našimi venami nekaj narobe, lahko prepoznamo sami. Prvi znaki so občasne bolečine v spodnjih okončinah, zlasti po dolgotrajnem stoječem delu ali daljšem sedenju. Noge postanejo težke, pojavljajo se krči v mečih. Modrikaste vidne razširjene žile ob poškodbah hitro zakrvavijo; v njih se lahko pojavljajo strdki. Med znaki so tudi otečene noge, najprej okoli gležnjev, nato cele goleni.
Če je bolezen napredovala, koža goleni postaja rjavkasto obarvana, se odebeli, pogosta so vnetja. Diagnozo venskega popuščanja najpogosteje postavijo s kliničnim pregledom in barvnim ultrazvočnim pregledom spodnjih okončin. Le redko so za potrditev potrebne dodatne preiskave, kot so analize sistema za strjevanje krvi, venografija ali magnetna resonanca.
Veliko lahko za svoje žile naredimo sami, pravijo strokovnjaki. Pomembno je, da redno razgibavamo stopala, če sedimo, večkrat vstanemo. Čez dan se veliko gibamo, hodimo. Med vožnjo z avtomobilom se večkrat ustavimo in se sprehodimo. Noge med počitkom malce dvignemo. Kdor ima težave z venami, naj ne sedi s prekrižanimi nogami in naj ne zahaja v savno.
Po podatkih se razširjenost kroničnih venskih bolezni spodnjih udov giblje med 10 do 50 odstotki v odrasli moški populaciji in 50 do 60 odstotki pri odraslih ženskah, klinični znaki krčnih žil so prisotni pri 33 odstotkih odraslih žensk in do 20 odstotkih odraslih moških. Težave se lahko začnejo že pri 20 letih, vendar se pogostejše in predvsem resnejše pojavijo praviloma po 40. letu starosti.
Pogosteje se krčne žile pojavljajo pri starejših in ženskah, slabšajo jih tudi hormonske terapije, na primer pri nosečnosti ali oralna kontracepcija. Prav v nosečnosti so zelo pogoste: povečan pritisk v trebuhu dodatno ovira vračanje venske krvi iz nog proti srcu, kar je glavni razlog za pojav krčnih žil v nosečnosti, ki praviloma po porodu tudi izginejo. Širitev ven povzročata tudi vročina in dolgotrajno sedenje ali vztrajanje v stoječem položaju. Pogost vzrok je nezdrav način življenja: kajenje, uživanje alkohola, debelost in premalo gibanja.
Zakaj nastanejoKronične bolezni ven so posledica zvišanega tlaka v venah spodnjih udov. Ta se poviša zaradi razširjenih venskih sten ali zaradi nedelovanja venskih zaklopk, ki sicer omogočajo učinkovit pretok krvi v smeri od periferije proti srcu. Namesto da bi kri tekla proti srcu, se giblje tudi nazaj proti nogam, čemur pravimo povratni tok. Tam zastaja, povzroča razširitev ven in v njih povišan tlak. Zaradi obilice krvi se vene zavijajo in prosevajo skozi kožo. Pravega vzroka bolezni še ne poznajo, večinoma je posledica kroničnega vnetja stene venske žile, na katero vplivajo prirojene lastnosti. Kateri geni so za to odgovorni, še ni znano.
Da je z našimi venami nekaj narobe, lahko prepoznamo sami. Prvi znaki so občasne bolečine v spodnjih okončinah, zlasti po dolgotrajnem stoječem delu ali daljšem sedenju. Noge postanejo težke, pojavljajo se krči v mečih. Modrikaste vidne razširjene žile ob poškodbah hitro zakrvavijo; v njih se lahko pojavljajo strdki. Med znaki so tudi otečene noge, najprej okoli gležnjev, nato cele goleni.
Če je bolezen napredovala, koža goleni postaja rjavkasto obarvana, se odebeli, pogosta so vnetja. Diagnozo venskega popuščanja najpogosteje postavijo s kliničnim pregledom in barvnim ultrazvočnim pregledom spodnjih okončin. Le redko so za potrditev potrebne dodatne preiskave, kot so analize sistema za strjevanje krvi, venografija ali magnetna resonanca.
Ob pojavu prvih težav ukrepamo in obiščemo flebologa.
Veliko lahko za svoje žile naredimo sami, pravijo strokovnjaki. Pomembno je, da redno razgibavamo stopala, če sedimo, večkrat vstanemo. Čez dan se veliko gibamo, hodimo. Med vožnjo z avtomobilom se večkrat ustavimo in se sprehodimo. Noge med počitkom malce dvignemo. Kdor ima težave z venami, naj ne sedi s prekrižanimi nogami in naj ne zahaja v savno.