PROBIOTIKI
Za zdravljenje in preventivo
Probiotiki našim prebavilom pomagajo pri presnavljanju hrane, vplivajo tudi na delovanje imunskega sistema; če jih redno uživamo, pomagajo ohranjati zdravo okolje prebavil.
Odpri galerijo
Vzdržujejo uravnoteženo črevesno mikrobioto, s čimer probiotiki in prebiotiki ohranjajo prebavni trakt v optimalnem, dobro delujočem stanju. Če se ravnovesje poruši, denimo zaradi okužbe, vnetja, terapije z zdravili ali stresa, pa tudi pomagajo pri hitrejši vnovični vzpostavitvi normalnega stanja.
Probiotiki so živi organizmi, ki so, če jih užijemo v zadostni količini, zelo koristni za zdravje človeka. Sodelujejo pri presnavljanju zaužite hrane in podpirajo delovanje imunskega sistema. Prebiotiki so hranila, ki jih encimi našega telesa niso sposobni razgraditi, lahko pa jih razgrajujejo koristne bakterije črevesne mikrobiote. V debelem črevesu tako postanejo hrana koristnim bakterijam, pospešujejo njihovo razmnoževanje, kar ugodno vpliva na stabilnost mikrobiote in naše zdravje ter počutje. Najbolj poznani prebiotiki so inulin, fruktooligosaharidi in galaktooligosaharidi, ki so naravne sestavine sadja in zelenjave. Probiotike najdemo v fermentiranih živilih, kakršno je kislo zelje, mlečnih izdelkih, kot sta kefir in probiotični jogurt, tudi v kumaricah in fermentiranih sirih.
Probiotiki preprečujejo razvoj oziroma širjenje škodljivih bakterij in tako pozitivno vplivajo na ravnovesje črevesne mikrobiote. Da se probiotične bakterije lahko razvijejo in učinkujejo, morajo tekmovati s škodljivimi bakterijami za hrano in prostor. Probiotiki proizvajajo in izločajo kisline ter druge protibakterijske snovi, ki ovirajo preživetje in razvoj škodljivih bakterij. Poleg tega pa, kot rečeno, spodbujajo delovanje imunskega sistema, izločajo vitamina B in K ter ustvarjajo kislo okolje, primerno za delovanje prebavnih encimov. Tako pomagajo pri prebavi in pri ohranjanju zdravega črevesja ter človekovega zdravja na splošno.
Kaj je mikrobiota Je združba tisoč različnih organizmov v ali na našem telesu. Največji delež predstavlja črevesna mikrobiota – to je skupnost vseh mikroorganizmov v črevesju, ki neposredno ali posredno vplivajo na delovanje vseh naših organov. Poselitev prebavnega trakta z mikroorganizmi se začne ob rojstvu. Novorojenec pridobi prve bakterije od matere med porodom, med dojenjem in tudi iz okolja, pozneje pa ima pomembno vlogo pri oblikovanju mikrobiote prehrana. Bakterije počasi prekrijejo črevesno površino in jo zaščitijo pred škodljivimi snovmi, patogenimi bakterijami in virusi. Poleg tega pomagajo pri razgrajevanju hrane, črevesnim celicam dajejo energijo, jim pomagajo pri obnovi in sodelujejo pri uravnavanju delovanja imunskega sistema.
Probiotiki so živi organizmi, ki so, če jih užijemo v zadostni količini, zelo koristni za zdravje človeka. Sodelujejo pri presnavljanju zaužite hrane in podpirajo delovanje imunskega sistema. Prebiotiki so hranila, ki jih encimi našega telesa niso sposobni razgraditi, lahko pa jih razgrajujejo koristne bakterije črevesne mikrobiote. V debelem črevesu tako postanejo hrana koristnim bakterijam, pospešujejo njihovo razmnoževanje, kar ugodno vpliva na stabilnost mikrobiote in naše zdravje ter počutje. Najbolj poznani prebiotiki so inulin, fruktooligosaharidi in galaktooligosaharidi, ki so naravne sestavine sadja in zelenjave. Probiotike najdemo v fermentiranih živilih, kakršno je kislo zelje, mlečnih izdelkih, kot sta kefir in probiotični jogurt, tudi v kumaricah in fermentiranih sirih.
Ko se ravnovesje poruši
Prehranski strokovnjaki ugotavljajo, da je uživanje probiotikov ali koristnih mlečnokislinskih bakterij priporočeno predvsem takrat, ko se poruši ravnovesje črevesne mikrobiote. Razlogi so različni. To se lahko zgodi ob menjavi okolja, po zaužitju določene hrane ali jemanju zdravil, kot so antibiotiki. Kriv je lahko vsakodnevni stres, ki je večkrat povezan s slabo prehrano. Za razrast škodljivih mikroorganizmov so lahko krive tudi različne okužbe. Posledica tega neravnovesja v črevesju so številne prebavne težave, ki se kažejo kot napihnjenost, napenjanje ali celo driska.Živila, ki vsebujejo koristne probiotične bakterije, imajo številne ugodne učinke na zdravje.
Probiotiki preprečujejo razvoj oziroma širjenje škodljivih bakterij in tako pozitivno vplivajo na ravnovesje črevesne mikrobiote. Da se probiotične bakterije lahko razvijejo in učinkujejo, morajo tekmovati s škodljivimi bakterijami za hrano in prostor. Probiotiki proizvajajo in izločajo kisline ter druge protibakterijske snovi, ki ovirajo preživetje in razvoj škodljivih bakterij. Poleg tega pa, kot rečeno, spodbujajo delovanje imunskega sistema, izločajo vitamina B in K ter ustvarjajo kislo okolje, primerno za delovanje prebavnih encimov. Tako pomagajo pri prebavi in pri ohranjanju zdravega črevesja ter človekovega zdravja na splošno.