Začaran krog debelosti

Kaj vodi do čezmerne telesne teže in debelosti, ni lahko na kratko pojasniti, saj so vzroki za pretirano hranjenje lahko duševni, socialni, tudi genetski, med sabo se lahko prepletajo in so zelo kompleksni.

Debelost je močno razširjena po vsem svetu, na njen nastanek vplivajo neustrezen način prehranjevanja, telesna nedejavnost in na sploh nezdrav življenjski slog. Velikokrat je krivo prenajedanje. Sodobna družba žal prehranjevanje razume in oglašuje kot vir užitka, ne pa zadovoljevanje telesnih potreb. Mnogo ljudi pogosto le v hrani najde tudi edinega in iskrenega prijatelja. Čeprav se tisti, ki se kdaj bašejo z njo, zavedajo, da je to lažna uteha za skrbi, žalost ali jezo in druga čustva, ki jih ne znajo ali si ne upajo izraziti, si ne znajo pomagati. Užitki ob hrani postanejo nadomestilo za tegobe, ki nas tarejo, ali v njej iščemo zadovoljstvo s samim seboj. Vzroka sta lahko tudi splošna oziroma čustvena zanemarjenost v otroštvu ter čustvena prizadetost. Zato se prej kot diet lotimo iskanja in odprave osnovnih vzrokov za nezdrave prehranjevalne navade. Preverimo, koliko dejansko pojemo – ugotoviti moramo, koliko kalorij zaužijemo.

Vnesemo več, kot potrebujemo

V razvitih državah je najpogostejši vzrok za debelost porušeno razmerje med zaužito in porabljeno energijo, predvsem zaradi energijsko bogate hrane z veliko maščob in sladkorjev. Preprosto vnesemo veliko več, kot porabimo. Redimo pa se tudi zaradi nerednega prehranjevanja, izpuščanja pomembnih obrokov, zlasti zajtrka, kar telo razume kot obdobje stradanja in nujnega ustvarjanja zalog. Zadostna telesna dejavnost je prvi pogoj, da bosta energijski vnos in poraba v ravnovesju, drugi pa je redna, zmerna in pestra prehrana.

Po podatkih nekaterih raziskav je vzrok za debelost kar v velikem odstotku posledica dednosti, zato lahko vzroke nagnjenosti k njej iščemo pri svojih prednikih. Znanstveniki so namreč ugotovili, da je za debelost odgovoren gen, ki pri tej skupini ljudi ne zavre apetita po hrani, zato je prav, da še bolj skrbimo za zdrav življenjski slog.


Če kljub ljubezni do hrane in pijače ter dobremu teku želimo ohraniti indeks telesne mase v mejah optimalnih vrednosti ter ostati telesno in duševno razgibani do pozne starosti, moramo za to tudi kaj storiti. Najboljša je preventiva, težave je namreč veliko laže preprečiti kot odpravljati ali zdraviti. Vselej, ko sedemo k mizi in se nam pred polnim krožnikom začnejo cediti sline, se zavedajmo, da si naše telo zapomni tako dobre kot slabe razvade. Zato pojejte toliko, da boste siti, ne pa da se boste od preobilnega obroka komaj sprehodili do kavča. Nič tudi ni narobe, če ob kakšnem prazniku, ki prinaša obilje mastne in sladke hrane, pojeste malo več. Zavedati se morate le, da je tudi pri hranjenju potrebna zmernost in da se kilogrami nalagajo vse leto.